Državo je potrebno odpreti tujcem – ali pa se soočiti z ekonomskim kolapsom

To je bilo nekoč eno od najnaprednejših gospodarstev na svetu. Le malo je manjkalo, da bi prehiteli prvo gospodarstvo sveta – ameriško.

Napisane so bile debele knjige in objavljeni številni članki o tem, v čem je skrivnost njihovega uspeha.

Še danes iz te države prihajajo številni izumi in na prvi pogled je vse v najlepšem redu.

Toda sedaj je pred državo nelahka izbira – odpreti jo morajo »gaijinsom«, torej tujcem – ali pa se pripraviti na neizogiben propad.

JAPAN MUST EITHER OPEN UP TO FOREIGNERS OR FACE ECONOMIC COLLAPSE

Japan is the world’s third largest economy, almost one-third of the size of China and less than one-fourth of America, barely growing, and mired in debt...https://t.co/abdTO3w44p#financeandeconomy #japan pic.twitter.com/uaowtnuH7i

— Argentum Wealth (@ArgentumWM) November 1, 2019

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo japonsko gospodarstvo v vzponu.

Trenutno je še vedno tretje največje na svetu, veliko skoraj kot tretjina kitajskega in manj kot četrtino ameriškega, vendar še vedno komajda raste, ob tem pa se utaplja v dolgovih.

Odstotek bruto družbenega proizvoda vztrajno pada.

V zadnjem četrtletju je japonsko gospodarstvo raslo po stopnji 0,79 odstotka, njeno razmerje BDP-ja glede na dolg pa je poraslo na 240 odstotkov.

Danes nihče več ne piše knjig o tej državi, ne hvali njenih institucij, pač pa razpravljajo zgolj o »izgubljenih desetletjih.«

Kaj vse je šlo narobe?

Veliko zadev. Poleg nepremičninskih »balonov« in neplačanih kreditov, ki so bankam pustili veliko dolgov je gospodarstvu škodil še gospodarski spopad z ZDA in močan jen, ki je slabo vplival na izvoz.

Potem je vse skupaj poslabšala še konkurenca iz Južne Koreje in Kitajske.

Vendar se glavni problem skriva nekje drugje – v demografiji.

#China #Japan economic battle: Why #Indonesia’s the Winner.#BeltandRoad #OBOR #silkroad #BRI #beltandroadinitiative @beltroadnews https://t.co/62WMaPr6jd pic.twitter.com/JZ8S8Vc8k6

— Belt and Road News (@beltroadnews) October 30, 2019

Nizka rodnost je skupaj s povečevanjem pričakovane delovne dobe privedla do »obrnjene piramide« prebivalstva, kjer mora majhno število mladih skrbeti za vedno večje število starostnikov.

To pa zmanjšuje tudi produktivnost celotnega gospodarstva.

Poslabšala se je tudi »stopnja odvisnosti«, ki je narasla z 43,3 odstotkov leta 1992 in na 67,55 odstotkov v letu 2018. To pomeni, da je danes okoli 68 starejših oseb, starejših od 64 ali mlajših od 15 let na vsakih 100 oseb, ki se nahajajo v delovni dobi (med 15 in 64 letom).

To pa državo potiska v vse večje dolgove ter pripravlja teren za krizo »grških razsežnosti«, kot smo jo nedavno spoznali tudi v Evropi, ko se je s podobnim problemom soočila Grčija.

Pa tudi Italiji ne kaže najbolje …

Hedge fund investor has worrying flashback to #Japan 20 years ago. Sees #Japanification of Europe as the continent is grappling w/slower growth, low inflation and falling bond yields. https://t.co/SGzzcYZLrb pic.twitter.com/oVe1U3YZVS

— Holger Zschaepitz (@Schuldensuehner) November 1, 2019

Razlog za nizko rodnost je nizka stopnja porok, to pa ima vire v dolgi ekonomski stagnaciji ter zelo visokih stroških nepremičnin.

Da bi to spremenili, na Japonskem sprejemajo ukrepe za vzpodbujanje porok in odločitev ljudi, da imajo več otrok. Toda ukrepi – niso uspešni.

In kot opozarjajo v Forbsu, je prav zato morda nastopil čas, da država poskusi nekaj novega – z imigracijo v »ameriškem stilu.«

Toda to bi lahko spremenilo tudi naravo japonske družbe, ki je bila doslej zelo zaprta. In ni jasno, ali je Japonska na to sploh pripravljena.

Vendar pa od aprila eksperiment že poteka. Japonska je imigracijska pravila že spremenila.

Delavci z nekaj znanja japonščine lahko sedaj zaprosijo za status »posebnega strokovnega delavca številka 1«, ki jim zagotavlja tudi delavske pravice na 14 področjih zaposlitve, kot so na primer gradbeništvo, kmetijstvo ali zdravstvena oskrba.

Računajo, da bodo s tem uspeli v državo pritegniti vsaj na tisoče novih delavcev. Vlada v naslednjih letih pričakuje najmanj 345.150 tujih delavcev in med njimi 60.000 tistih, ki se bodo zaposlili v zdravstvenih ter domovih za ostarele in podobnih službah.

Pomembna razlika v primerjavi z dosedanjim sistemom je v tem, da so doslej na Japonsko lahko prišli kot delavci predvsem tisti z visoko izobrazbo, sedaj pa to več ni potrebno.

S spremembo sistema pa je vlada naredila še nekaj – da delodajalci ne bi izkoriščali tujih delavcev in jih plačevali pod ceno je od delodajalcev zahtevala, da tuje delavce plačujejo enako ali celo bolje kot domače delavce in to neposredno na bančne račune tujih delavcev, opozarja SCMP.

Prepovedano je tudi opiranje na posrednike, ki so sicer služili velike vsote denarja in izkoriščali delavce.

Ob tem je vlada po državi odprla tudi 100 konzultacijskih centrov, ki tujim delavcem nudijo informacije o njihovih pravicah, medicinski oskrbi, varstvu otrok in druge informacije v njihovih maternih jezikih.

Japan eases immigration rules to let in more foreign workers under new visa system https://t.co/baLFGJrHbx

— Felista Wangari (@FelistaWangari) April 1, 2019

V tujih jezikih so pričeli opremljati tudi sisteme za opozarjanje pred naravnimi katastrofami in v bolnišnicah, hkrati pa so sprejeli ukrepe, ki bi lahko preprečili getoizacijo tujih delavcev.

Slovenija se, sicer v manjši meri kot Japonska, sooča s podobnimi problemi.

To velja tudi za velik del Evrope in morda bo uspeh Japonske tudi dober kažipot za nujne spremembe na stari celini. In v Sloveniji.

Če bi v Sloveniji imeli podobno zakonodajo, kot je na Japonskem, mediji zagotovo ne bi bili polni zgodb o obubožanih, pokradenih in zlorabljenih delavcih iz Bosne in Hercegovine, Makedonije in drugih držav, ki so jih delodajalci in posredniki prevarali v Sloveniji.