EU in Japonska uveljavili največje območje svobodne trgovine na svetu

Tiho in neopazno je danes zaživelo največje območje svetovne trgovine na svetu.

Ob nasprotovanju politiki ZDA, ki je v zadnjih dveh letih ustvarila vrsto carinskih pregrad, sta namreč EU in Japonska podpisali in z današnjim dnem tudi uveljavili prostotrgovinski sporazum, ki oblikuje največje področje svobodne trgovine na svetu. Samo zaradi tega bi evropska podjetja lahko privarčevala okoli milijardo evrov letno.

Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko je bil podpisan 17. julija 2018, veljati pa je pričel danes, 1. februarja 2019. Velja na območju, na katerem živi 635 milijonov ljudi. To pa je približno tretjina svetovnega gospodarstva.

Japonski premier Šinzo Abe je ob podpisu sporazuma izpostavil, da Japonska in EU predstavljata 30 odstotkov globalnega bruto domačega proizvoda, 10 odstotkov prebivalstva in 40 odstotkov svetovne trgovine.

Sporazum z EU je označil za »rojstvo največjega naprednega industrializiranega območja svobodne trgovine na svetu«.

Japonska bo, ko bo sporazum v celoti uveljavljen, zmanjšala 97 odstotkov carin na izdelke iz držav članic EU, medtem ko bo EU odpravila carine za 99 odstotkov proizvodov iz Japonske. V avtomobilskem sektorju bodo carine zmanjšane v obdobju sedmih let. Zato bodo, na primer, evropski avtomobili na japonskem trgu in japonski na evropskem znova postali bolj konkurenčni.

Medtem ko so najbolj občutljivi sektorji EU, na primer proizvodnja riža, še naprej zaščiteni, bodo vino, sir, govedina, svinjina, testenine, čokolada in piškoti postali prosti carin bodisi takoj ali po prehodnem obdobju.

Ob tem bo zaščitenih 205 izdelkov z evropsko geografsko označbo. To bo v pomoč malim in srednje velikim podjetjem (MSP), ki predstavljajo 78 odstotkov izvoznikov na Japonsko.

Odpravljene bodo praktično vse carine na hrano in prehrambene izdelke. Dogovor vključuje tudi zaveze iz pariškega klimatskega dogovora. Med drugim vključuje tudi posebno poglavje o trajnostnem razvoju. Evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmstrom je ob podpisu dejala, da sporazum kaže, da sta tako EU kot Japonska »prepričani v prednosti odprte trgvine.«

Japonska je v Aziji druga največja partnerica EU, takoj za Kitajsko. Evropska podjetja vsako leto na Japonsko izvozijo za 58 milijard evrov blaga in 28 milijard uslug, Japonska paizvozi za 69 milijard evrov blaga in 18 milijard uslug v EU. Po oceni EU se bo zato izvoz na Japonsko povečal za 13 odstotkov.

Je pa to tudi eden od sporazumov, ki jim v nevladnih organizacijah nasprotujejo, ker trdijo, da gre za sporazume v korist multinacionalk in v škodo potrošnikov in okolja.

Sporazum z Japonsko bo enako kot Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum s Kanado (CETA) model za druge sporazume EU glede varovanja pravic delavcev in okolja, je ob podpisu sporazuma zatrdil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

Glede mehanizma za zaščito naložb, ki naj bi po trditvah nevladnih organizacij omogočal multinacionalkam, da tožijo države za odškodnino, je zatrdil, da zasebna razsodišča ne morejo odločati o javnih interesih. Ta mehanizem je eno od poglavij, ki so bila ves čas pogajanj najbolj sporna.