Japonska vlada nad hudo pomanjkanje delovne sile s priseljevanjem tujih delavcev

Japonska vlada je sprejela osnutek novega zakona, s katerim bi dovolila prihod več delavcev iz tujine. S tem ukrepom se želi spoprijeti s hudim kadrovskim primanjkljajem v posameznih gospodarskih panogah. Osnutek je že naletel na številne kritike v političnih vrstah, medtem ko podjetniki trdijo, da je nujno potreben.

Resen problem Japonske je tudi staranje prebivalstva, majhna rodnost in zmanjševanje števila prebivalcev. Podobne težave ima tudi Evropa. Vse to bodo na Japonskem poskusili rešiti tudi s priseljevanjem.

Zakon, ki ga mora potrditi še parlament, bi usposobljenim tujim državljanom omogočal petletni vizum za delo v kadrovsko močno podhranjenih sektorjih. Ne bo sicer dovoljeval prihoda družine delavcev v državo.

Tuji delavci, ki imajo višje kvalifikacije za delo v določeni panogi in bodo opravili zahteven test japonščine, bodo lahko vizum podaljšali za nedoločen čas. Postopoma bodo lahko dobili tudi državljanstvo in v državo pripeljali svojo družino.

Japonski premier Shinzo Abe je pojasnil, da ta zakon ne pomeni popolne prenove stroge japonske politike priseljevanja. Država bo namreč sprejela tuje delavce, "ki imajo določene veščine in lahko takoj začnejo z delom ter s tem naslovijo hud kadrovski primanjkljaj, le v panogah, ki jih resnično potrebujejo", vztraja japonski premier.

Osnutek zakona je že požel številne kritike. Nasprotujejo mu tako opozicija kot tudi nekateri člani vladajoče stranke. To bi lahko ogrozilo načrt vlade, da bi zakon sprejeli še do konca leta in aprila začeli podeljevati vizume.

Pojavila so se namreč številna vprašanja glede možnosti vpliva pritoka tujih delavcev na zmanjšanje plač, kako se bodo delavci vključili v družbo, izpostavljajo pa tudi skrbi glede morebitnega izkoriščanja tujih delavcev. Osnutek zakona je poleg tega po mnenju kritikov tudi pomanjkljiv, saj ne določa točnega števila delavcev, ki bi jim država podelila vizume.

Japonska sicer podeljuje vizume visokokvalificiranim delavcem, vendar že od nekdaj omejuje prihod proizvodnih delavcev v državo.

Kadrovsko najbolj podhranjeni japonski sektorji so med drugim kmetijstvo, gradbeništvo in turizem. Kronični primanjkljaj delavcev pa se vsako leto zaradi starajočega se prebivalstva le še povečuje.