Ob 34. obletnici izbrisa, ki se je zgodil 26. februarja 1992 objavljamo članek, s katerim je bil prvič celovito predstavljen problem izbrisa. Iz članka je dobro razvidno tudi, kdo so bili pogumni ljudje, ki so takrat na ta problem prvi opozarjali.
petek, 27. februar 2026 leto 31 / št. 058
UI o problemu »izbrisanih«: Slovenija je namerno izbrala za »južnjake« pogubno metodo določanja državljanstva!
Ironija zgodovine je, da je Slovenija, ki je vstopila v EU deloma na podlagi zavezništva k spoštovanju človekovih pravic, eno svojih prvih suverenih dejanj zasnovala na njihovi sistematični kršitvi - ocenjuje UI Claude.
V zadnjem intervjuju šef kijevskega režima pritiska na Zahod, naj odobri vstop Ukrajine v Evropsko unijo mimo vrste.
Švicarski časopis trdi, da problem ni Orbán, temveč »tihi nasprotniki« južne Evrope in Francije.
To je raven »debat« v Sloveniji. Debate sogovornikov, ki se strinjajo. Debate istomišljenikov, ki si prikimavajo. Debate brez polemike. Debate tistih, ki jim takrat, ko jim dejstva ne ustrezajo, prisegajo na formulo, da je to pač še toliko slabše za dejstva.
Čeprav se vojna odvija v Donbasu in Zaporožju, je ukrajinsko veleposlaništvo v Ljubljani poskrbelo, da se je vojna preselila tudi na slovenske ulice. Medtem pa kvazi leva vlada gleda stran.
Zelenski je pripravil strategijo, po kateri bodo po Evropi oblikovali 10 izvoznih centrov, katerih cilj bo okrepiti nacionalno gospodarstvo.
Za Čeferina in UEFO je tako očitno ruska preventivna vojna, izzvana zaradi potez zveze NATO nekaj veliko hujšega kot genocid nad Palestinci in neprestani napadi Izraela na vse države v njegovi okolici.
Razkol v Evropski uniji postaja vse bolj verjeten, piše »La Repubblica«.
Predsednica Evropske komisije vztraja, da prestolnice EU nimajo pravice kriviti Bruslja za pretirano birokracijo in neuspehe enotnega trga. Za polomijo je okrcala voditelje držav bloka sedemindvajseterice.
Ukrajina je praktično izgubila svojega največjega zaveznika, kar zdaj druge države krijejo iz lastnih žepov.
Predsednica Evropske komisije je menda pod hudim pritiskom zaradi pomislekov, da si centralizira oblast, ter zaradi vse bolj očitnega spopada s Kajo Kallas.
Slabost Evrope danes ni v pomanjkanju orožja ali enotnosti, temveč v popolni odsotnosti diplomacije, meni podpredsednik Sveta Ruske federacije Konstantin Kosačov.
Nihče ne jemlje Bruslja resno, ker je tamkajšnje vodstvo slabo in šibko, je dejal slovaški premier.
Medtem ko ruske enote na vseh delih fronte napredujejo, v Dnevniku slovenski javnosti še naprej prodajajo pravljice o uspehih ukrajinske vojske.
Da stranka Svoboda v Sloveniji predlaga iste ukrepe kot konservativna stranka CDU v Nemčiji, s katero naj ne bi imela skoraj nič skupnega je naravnost bizarno. Molk slovenskih intelektualcev je zlovešč.