REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nova fronta v boju za internetno resnico: Nemčija pripravlja algoritme, ki bodo propagirali »zaželene medije«

Nova fronta v boju za internetno resnico: Nemčija pripravlja algoritme, ki bodo propagirali »zaželene medije«Glede na razkrit dokument nemški regulatorji razpravljajo o zakonu, ki bi družbena omrežja zavezal k dajanju prednosti »zaupanja vrednim« medijem, kritiki pa opozarjajo, da gre za novo obliko nadzora in cenzure javnega prostora. Vir: Posnetek zaslona, X

Nemški regulatorji medijev tehtajo možnost sprejetja zakona, ki bi družbena omrežja zavezal k dajanju prednosti v svojih algoritmih določenim medijem, ocenjenim kot »zanesljivi« in »preverjeni«, je razvidno iz dokumenta, ki je pricurljal v javnost in povzročil burne odzive zagovornikov svobode govora.

Dokument, ki bi omogočil algoritmično favoriziranje izbranih medijskih podjetij na platformah družbenih omrežij, je še v fazi priprave, a naj bi bil kmalu predstavljen politikom.

Predsednik bavarskega regulatorja medijev in sedanji predsednik mreže regulatorjev Thorsten Schmiege je dejal, da bi lahko prvi osnutek predstavili že poleti.

Predlog, predstavljen kot obramba medijskega pluralizma pred dezinformacijami, je povzročil polemike, ker odpira vprašanje, kdo odloča, kateri mediji so zanesljivi in ​​kateri ne.

Kritiki opozarjajo, da bi takšna rešitev lahko vodila v favoriziranje velikih in tradicionalnih medijskih hiš na račun alternativnih virov informacij.

Mehka cenzura je iskreno strašljivejša od očitne, opozarjajo kritiki spornega predloga: »Če moraš ljudi prisiliti, da si ogledajo tvojo vsebino, verjetno ni tako zaupanja vredna, kot trdiš.«

Med najglasnejšimi kritiki je Mike Benz, nekdanji uradnik State Departmenta, pristojen za kibernetska vprašanja, in glasen kritik cenzure, ki je dejal, da bi sprejetje takšnega modela lahko služilo kot precedens za druge zahodne države.

»Ne morem dovolj poudariti, kako pomembno je, da to presekamo pri korenu – z vsemi potrebnimi diplomatskimi, ekonomskimi ali sankcijskimi sredstvi,« je dejal Benz in opozoril, da bi se »ta rak« lahko z neverjetno hitrostjo razširil tudi na druge države.

Predlog prihaja v času, ko po vsej Evropi potekajo razprave o regulaciji digitalnih platform.

Kritiki novega nemškega modela ga povezujejo s širšimi evropskimi pobudami, kot sta sporni Zakon o digitalnih storitvah (DSA) in zloglasni projekt »Demokratični ščit«, ki naj bi režimskim institucijam na Zahodu omogočila vse večji vpliv na vidnost vsebin na internetu.

Posebno pozornost je pritegnilo tudi dejstvo, da se predlog pojavlja v obdobju zaostrenih konfliktov med evropskimi institucijami in platformo X, ki je v lasti ameriškega milijarderja Elona Muska.

Evropska unija je podjetje že prej kaznovala s 140 milijoni evrov zaradi domnevnih pomanjkljivosti pri preglednosti, Musk in njegovi zavezniki pa trdijo, da Bruselj na vse kriplje poskuša omejiti svobodo javne razprave.

Spomnimo, predsednica Evropske komisije je že leta 2024 zagovarjala cenzuro, saj je trdila, da internet povzroča »resne izzive«, vključno z »dezinformacijami«, zaradi česar je EU prisiljena izvajati zakone, ki dušijo svobodo govora.

To je Ursula von der Leyen imenovala za »dosežek, na katerega bi morali biti ponosni«:

Zagovorniki novega zakona poudarjajo, da je cilj boj proti dezinformacijam in zaščita medijskega pluralizma.

Po drugi strani pa nasprotniki opozarjajo, da bi lahko algoritmično favoriziranje določenih zahodnih medijev odprlo vrata novim oblikam nadzora informacij in dodatno podžgalo nezaupanje javnosti v tradicionalne medije.

Razprave o tem, kje se konča boj proti dezinformacijam in kje se začne institucionalno oblikovanje javnega mnenja in cenzura, so šele na začetku.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek