V odzivu na stališče von der Leynove, ki je izjavila, da si »iransko ljudstvo zasluži svobodo, dostojanstvo in pravico do odločanja o svoji prihodnosti«, je dejal, da »molčanje ob brezpravju in zločinih ni nič manj kot sokrivda«.
sreda, 11. marec 2026 leto 31 / št. 070
Sramota: Stolpnico v Harkovu zadela raketa Patriot in ne Iskander, Fajonova pa na zagovor klicala veleposlanika!
Ukrajinske oblasti so za napad in njegove posledice takoj okrivile rusko vojsko. Trdile so, da naj bi hišo zadela raketa Iskander. Vendar je prorusko podzemlje v Ukrajini te trditve zanikalo.
Donald Trump bi rad, da bi Iran pod novim voditeljem opustil svoj jedrski program. Najraje pa bi imel iransko nafto.
Črnogorsko Združenje naftnih družb je sporočilo, da je cena evrodizla pri dobaviteljih približno 30 odstotkov višja od trenutnih maloprodajnih cen in da to ogroža redno oskrbo. Medtem se je razvila polemika o tem, koliko rezerv ima Črna gora in ali lahko »preživi« brez uvoza goriva.
Graham je opozoril, da bodo posledice, če bo eden največjih ameriških partnerjev ostal ob strani, ne da bi svojo vojsko poslal v ameriško-izraelsko vojno proti Irancem.
Vojna v Ukrajini traja že četrto leto. Ne gre pa tudi za prvi primer poskusa oslabitve Rusije. Pojavlja se vprašanje, zakaj torej tolikšen interes Zahoda, da bi spravili na kolena Rusijo? Odgovor se skriva tisočletje in pol nazaj v zgodovini.
Če bo režim ocenili, da mu oblast polzi iz rok, bo morda v skušnjavi, da sproži še en val množičnih povračilnih napadov na številne države. Tudi če Iran spremeni smer – bodisi postane bolj avtoritaren, bolj umirjen ali celo preide na povsem novo obliko vladanja – bodo posledice ogromne.
V Iranu so po zahrbtnem uboju Alija Hameneja in nezakonitem napadu na Iran s strani ZDA in Izraela 28.februarja izbrali novega ajatolo. Na dan njegovega izbora so v Iranu izbor novega voditlja proslavili s silovitim bombardiranjem Tel Aviva, Haife in drugih izraelskih mest.
Ta vojna od tu naprej postane zelo grda, ker se ameriška realnost ne more upreti vojnim zločinom in dovoljenim iranskim povračilnim ukrepom po izrecnem opozorilu, naj Američani in Izraelci ne napadajo iranskih naftnih in vodnih polj, opozarja Kathleen Tyson.
Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Baqaei: Napadi na skladišča goriva predstavljajo »namerno kemično vojno proti Irancem«.
Uradniki Pentagona so ta teden kongresu povedali, da ameriška vojska porablja »ogromne količine« orožja, vključno z manevrirnimi raketami Tomahawk, prestreznimi raketami Patriot PAC-3 in ladijskimi sistemi protizračne obrambe.
NYT ugotavlja, da zakonodajalci pričakujejo dodatne zahteve ameriške administracije za financiranje vojaške operacije.
Izrael je ciljal na naftna skladišča. Iran je poslal brezpilotna letala v Združene arabske emirate, Savdsko Arabijo, Kuvajt in Bahrajn. Zadeti so tudi obrati za razsoljevanje vode. Vojni ni videti konca.
Najbolj spektakularen simptom propada Zahoda je izguba občutka za realnost, dodaja Emmanuel Todd.
Evropska komisija ne želi razkriti, kdo je delal na pogodbah za cepiva proti covidu, da ne bi postali tarča kritik javnost in »teoretikov zarot«.
Zadeti so luksuzni hoteli, letališča in strateško pristanišče, kar je povzročilo paniko med prebivalstvom in turisti. Napadi so povzročili ogromno povečanje vojnega tveganja na nepremičninskem trgu, zavarovalnice napovedujejo drastične spremembe cen premoženjskih zavarovanj.