V izjavi na družbenem omrežju X je vojaški tiskovni predstavnik Hutijev Yahya Sarea dejal, da je bila operacija usmerjena proti saudijskemu naftnemu tankerju NCC Ghazal, ki ga je obtožil kršitve embarga in »neupoštevanja opozorilnih pozivov«.
sreda, 29. julij 2026 leto 31 / št. 210
Iran opozarja: Ladjam, ki sprejmejo odškodnino iz zamrznjenih sredstev, bo prepovedan prehod skozi Hormuški preliv
Glavno iransko vojaško poveljstvo, Centralni štab Khatam al-Anbiya, je v torek po poročanju iranske državne radiotelevizije IRIB izjavilo, da plovilom katere koli države ali družbe, ki sprejemajo nadomestilo iz zamrznjenih iranskih sredstev, ne bo dovoljen prehod skozi Hormuško ožino.
Ameriški predsednik in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se sestala v Beli hiši, da bi razpravljala o Iranu, Libanonu in Abrahamovem sporazumu.
Pogovor v Ovalni pisarni je potekal brez novinarjev, po poročanju ameriških medijev pa je bil posvečen koncu vojne, varnostnim vprašanjem in novim diplomatskim pobudam.
Sedem let po napadu, ki je septembra 2019 za nekaj tednov prepolovil savdsko proizvodnjo nafte, je največji stabilizacijski obrat na svetu spet zagorel.
Ameriški predsednik je izrazil dvom v ukrajinske trditve in napovedal pogovor z ruskim voditeljem o domnevni pomoči Teheranu.
Kongres zahteva pojasnilo, kaj se je zgodilo z izkupičkom od prodaje, ekonomisti pa trdijo, da denar kljub obljubam Washingtona ni bil v celoti vrnjen v Caracas.
Putin je na svoj miren in zadržan način Kijevu izdal opozorilo: »Kjerkoli bo sovražnik poskušal udariti na rusko ozemlje, bo sledil odgovor z veliko večjo silo.« To je velika sprememba strategije, ne pa neka manjša taktična sprememba.
Po razpoložljivih podatkih se je Kuznjecov v prisluškovanih pogovorih, medtem ko je bil v priporu v Italiji, pritoževal tudi, da ima občutek, da ga je njegova država »zapustila«. Po poročanju naj bi izrazil tudi željo po pogovoru z »Romanom«, svojim »poveljnikom«.
Ukrajinski napad na iransko ladjo v Kaspijskem morju ni bil le vojaški udar proti ruskim oskrbovalnim potem. Bil je geopolitična kratkovidnost, ki je združila dva do zdaj ločena konflikta.
Ameriška vojna proti Iranu in načrti EU za Črno morje kažejo, da se stari red izteka, novega pa še ni na vidiku, piše Timofej Bordačev, direktor kluba Valdai.
Odločitev nemškega kanclerskega urada, da poslancem Bundestaga ne razkrije, ali je Berlin pred eksplozijo plinovodov Severni tok prejel opozorila tujih obveščevalnih služb, ni zgolj še ena epizoda birokratske zaprtosti. Gre za ravnanje, ki spodkopava zaupanje v nemško demokracijo.
Nič od tega, kar je obljubila vlada Vladimirja Zelenskega, se ni zgodilo: »Ni se izšlo tako, kot so obljubili vodilni politiki v Washingtonu, Londonu, Rimu, Parizu, Berlinu in Bruslju,« pravi Pacini. Pravzaprav se je zgodilo ravno nasprotno. Nekaj je šlo že od samega začetka hudo narobe.
Ameriški predsednik Donald Trump je po poročanju New York Timesa preložil načrtovan obsežen napad na Iran, ker so mu vojaški svetovalci opozorili, da bi to »nevarno izčrpalo zaloge prestreznikov Patriot«, ki so na voljo ameriškemu Centralnemu poveljstvu (CENTCOM).
Nature Index 2026 je objavil razpredelnico, ki bi morala biti slavje znanosti, pa je postala politična grožnja. Devet od desetih najboljših raziskovalnih institucij na svetu je kitajskih. Ameriški odgovor? Univerze razglasiti za sovražnike.
V soboto, 25. julija, so Hutiji (Ansar Allah) izvedli dva ločena napada z balističnimi izstrelki, menevrirnimi izstrelki in droni NA SILJE v Savdski Arabiji. Zanimivo je, da osrednji slovenski mediji o tem sploh ne poročajo. Jasno je tudi, zakaj ne...