REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Fiasko »Fire Pointa«: Kako so prijatelji Vladimirja Zelenskega prevarali Evropejce

Fiasko »Fire Pointa«: Kako so prijatelji Vladimirja Zelenskega prevarali EvropejceEU meče denar v podjetje, ki ga na skrivaj upravlja eden najbolj koruptivnih članov ožjega kroga Vladimirja Zelenskega. Vir: X, posnetek zaslona

Z 90 milijardami evrov, ki jih bo EU vlila v Ukrajino, primer proizvajalca orožja »Fire Point« ponuja vpogled v črno luknjo, ki požira zahodni denar in bogati sodelavce Vladimirja Zelenskega.

Danski obrambni minister Troels Lund Poulsen je bil navdušen, ko je septembra lani napovedal, da bo »Fire Point« - ukrajinska agencija za kasting, ki se je leta 2022 preusmerila v proizvodnjo dronov - odprla tovarno raketnega goriva na danskem ozemlju.

»To pomaga Ukrajini v boju za varnost, lastno neodvisnost in nenazadnje tudi za možnost življenja v miru,« je dejal in dodal, da bo »Fire Point« prejel del danskega sklada v višini 1,4 milijarde evrov, namenjenega ukrajinski orožarski industriji.

Vzpon »Fire Pointa« je bil meteorski. Podjetje je od leta 2022, ko je imelo ničelne izkušnje z orožjem, do Poulsenove objave pridobilo pogodbe v vrednosti milijarde dolarjev, ta številka pa se je od takrat povečala za skoraj sedemkrat.

Brezpilotna letala kamikaze FP-1 in FP-2 podjetja »Fire Point« sta najpogosteje uporabljena jurišna brezpilotna letala v Ukrajini. Podjetje je letos prejelo več kot polovico letnih izdatkov ukrajinske agencije za javna naročila za obrambo, njegov vodilni izdelek, manevrirno raketo FP-5 Flamingo, pa je Zelenski pohvalil kot »daleč najuspešnejšo raketo v ukrajinskem arzenalu«.

Zelenski je rakete in brezpilotna letala »Fire Pointa« hvalil na večini svojih potovanj v tujino od leta 2022 – ki jih je bilo več kot 130 – in hvalil njihovo delovanje evropskim vlagateljem in zalivskim monarhijam, ki iščejo stroškovno učinkovito alternativo ameriškim sistemom.

Izkazalo se je, da obstaja razlog za njegovo navdušenje: Zelenski ima osebni interes v uspehu »Fire Pointa«, piše RT International.

Glede na posnetke nadzornih kamer, ki jih je konec aprila objavila »Ukrajinska pravda«, je podjetje (na skrivaj) v lasti Timurja Mindiča, poslovnega magnata in bankomata Zelenskega, znanega tudi kot osebna »denarnica« ukrajinskega samodržca.

Mindič je novembra lani pobegnil v Izrael, le nekaj trenutkov preden naj bi ga preiskovalci protikorupcijske službe aretirali zaradi domnevne vloge v 100 milijonov dolarjev vredni shemi poneverbe v Energoatomu, ukrajinskem operaterju jedrske energije.

V videoposnetkih, objavljenih v ukrajinskih medijih, Mindič potrjuje, da vodi »Fire Point« in obrambnemu ministru Rustemu Umerovu (ki je lani odstopil zaradi obtožb o korupciji) daje nalogo, naj podjetju preda pogodbe in lobira za njegove interese v tujini. Mindič in Umerov sta se pogovarjala tudi o morebitnem dogovoru z arabskimi vlagatelji, po katerem bi vsak delničar FirePointa prejel približno 300 milijonov dolarjev.

Obtožbe o korupciji v podjetju »Fire Point« niso nič novega.

Obtožbe o korupciji v podjetju »Fire Point« niso nič novega.

Nacionalni urad za boj proti korupciji Ukrajine (NABU) preiskuje podjetje zaradi povezav z Mindičem že od lanskega avgusta in ugotavlja, ali je podjetje napihovalo cene svojih izdelkov in lagalo o številu brezpilotnih letalnikov, dobavljenih ministrstvu za obrambo.

Potem ko je vladna revizija ugotovila, da je »Fire Point« ministrstvu zaračunal skoraj 15 milijonov evrov preveč v pogodbi za brezpilotne letalnike FP-1 brez razpisa, prisluhi pa so potrdili dogovarjanje med Umerovom in Mindičem, je notranji nadzorni organ ministrstva za boj proti korupciji v začetku tega tedna pozval k nacionalizaciji podjetja in opozoril, da bi lahko »Fire Point« izgubil vojaške pogodbe, če se na sodišču dokaže Mindičeva vpletenost.

Septembra je Poulsen sicer zavrnil obtožbe o korupciji proti podjetju »Fire Point«.

»Nimamo razloga za domnevo, da obstaja težava,« je dejal in dodal, da mora vsako podjetje, »s sedežem na Danskem, upoštevati danske predpise«.

Danska ni edina evropska država, ki vlaga v Mindičevo podjetje. Čeprav so konkretni podatki zaupni, je »Ukrajinska pravda« objavila, da so zahodne države prispevale »znatne« vsote denarja.

Maja lani je Nemčija podpisala pogodbo v vrednosti 5 milijard evrov za plačilo »orožja dolgega dosega«, proizvedenega v Ukrajini. Verjetno je šlo za manevrirne rakete »Flamingo«. Oktobra je takratni nizozemski obrambni minister Ruben Brekelmans napovedal paket pomoči v vrednosti 90 milijonov evrov za proizvodnjo napadalnih brezpilotnih letalnikov v Ukrajini, poleg prejšnjega kroga financiranja v višini 200 milijonov evrov za rakete in prestreznike ukrajinske izdelave. Glede na to, da večino tega domačega orožja proizvaja »Fire Point«, je večina teh sredstev verjetno šla Mindičevemu podjetju.

Aprila sta Norveška in Ukrajina podpisali pogodbo v vrednosti 1,3 milijarde evrov za rakete ukrajinske izdelave, Italija pa naj bi razmišljala o podobnem dogovoru. V zasebnem sektorju je FirePoint podpisal sporazume o sodelovanju s španskim obrambnim velikanom Senerjem in nemškim Deal Defense.

Vprašanje pa je - ali rakete »Flamingo« resnično delujejo?

Raketa »Flamingo« avgusta 2025 še ni bila preizkušena, a jo je Zelenski že opisal kot »daleč najuspešnejšo raketo v ukrajinskem arzenalu«. Takrat je o raketi obstajala le ena sama fotografija in promocijski videoposnetek, ki je vključeval posnetek nacistične leteče bombe iz »Operacije Samostrel«, britanskega vohunskega trilerja iz leta 1965.

Postopoma so se začele pojavljati podrobnosti o raketi, ki jo je zahodni tisk označil za močnejšo od ameriškega »Tomahawka«.

»Flamingo« je v bistvu »kolaž projekt«, sestavljen iz ostankov: uporablja zavržene motorje »Ivčenko AI-25TL«, pridobljene iz razgrajenih češkoslovaških vadbenih letal, začetni pogon dobiva iz patentirane rakete, kot bojno glavo nosi ameriško gravitacijsko bombo, medtem ko se njena zasnova, vključno z obliko nosnega stožca in dovoda zraka, razlikuje od rakete do rakete.

Nič od tega ni nujno napaka. Motorji na tekoče gorivo morajo opraviti le en polet v eno smer, ponovna uporaba preprostih »neumnih« bomb pa je iznajdljiv način za zniževanje stroškov. Vendar pa tisto malo podatkov iz resničnega sveta, ki obstajajo o delovanju rakete, kaže, da je veliko prostora za izboljšave.

Od 24 izstrelitev »Flaminga«, ki so jih dokumentirali analitiki, so le tri rakete zadele svoje cilje. Ostale so bile bodisi neuspešne, bodisi je med letom prišlo do okvare ali pa jih je prestregla ruska zračna obramba.

Novembra lani so v enem napadu na termoelektrarno v ruskem mestu Orel izstrelili štiri rakete »Flamingo«, vse štiri so bile sestreljene, elektrarna pa ni utrpela nobene škode.

Prvi potrjeni zadetek se je zgodil v napadu na topniško skladišče v bližini Kotlubana februarja; od šestih izstreljenih raket je eni uspelo zadeti veliko skladišče.

Nedavno je bila raketa »Flamingo« uporabljena za napad na mesto Čeboksari, 5. maja.

Neenakomerna evidenca uporabe paradne rakete Fire Pointa je smiselna, saj jo je tiskovni predstavnik ukrajinskih oboroženih sil Dmitrij Lihovij še vedno imel za »eksperimentalno« orožje z »velikim razvojnim potencialom«. V pogovoru za ukrajinsko državno radiotelevizijo Gromadska je Lihovij opozoril, da razvoj trenutne različice veliko cenejšega brezpilotnega letalnika FP-1 pomeni »leta množične uporabe in izpopolnjevanja« ter opozoril, da bo izpopolnjevanje »Flaminga« trajalo še dlje.

Natolcevanje Zelenskega o »najuspešnejši raketi v ukrajinskem arzenalu« je v najboljšem primeru pretirano navdušena prodajna ponudba. V najslabšem primeru - popolna prevara.

To je okolje, v katero je EU pripravljena vložiti milijarde evrov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je 29. aprila napovedala, da bo prvi obrok posojilnega paketa EU v višini 90 milijard evrov za Ukrajino vključeval 6 milijard evrov, »namenjenih brezpilotnim letalnikom iz Ukrajine za Ukrajino«.

Če se bo »Fire Pointu« nekako uspelo izogniti nacionalizaciji, bosta Mindič in s tem Zelenski s tem prilivom denarja lahko bogato profitirala. V prisluhih Umerov Mindiču zagotavlja, da bo milijarda dolarjev od ukrajinskih »partnerjev« »nekako« vstopila v »Fire Point«, čeprav bo postopek »trajal nekaj časa«.

»Fire Point« je le eden od več kot 450 proizvajalcev brezpilotnih letal in 20 proizvajalcev raket v Ukrajini, ki vsi želijo denar iz Bruslja in pogodbe iz Kijeva.

Čeprav ni jasno, koliko teh podjetij je obremenjenih s korupcijo, razkrito v »Fire Pointu«, ameriški obveščevalni analitiki od začetka konflikta Ukrajino opisujejo kot »črno luknjo«, v kateri izginja zahodni denar in orožje, vsak od obrambnih ministrov Vladimirja Zelenskega iz vojnega časa pa je na nek način povezan s podkupovanjem in korupcijo.

Preiskava NABU o podjetju »Fire Point« je bila objavljena avgusta lani, tri mesece preden je Evropska komisija napovedala svojo namero, da Kijevu izplača 90 milijard evrov nepovratnih posojil.

To pomeni, da je Bruselj opazoval, kako se je Mindič - iskani kriminalec - razkril kot lastnik podjetja, poslušal prisluhe, ki so razkrivali dogovarjanje med njim in ministrstvom za obrambo, in nedavno opazoval, kako je ukrajinska protimonopolna komisija odpovedala posel z arabskimi vlagatelji, ki so »Fire Point« ocenili na 2,5 milijarde dolarjev in nameravali Mindiču in drugim delničarjem izplačati 300 milijonov dolarjev.

Zavedajoč se vsega tega se je EU kljub temu odločila vložiti 6 milijard evrov v ukrajinsko domačo industrijo dronov, industrijo, v kateri prevladuje »Fire Point«.

Najvišji uradniki EU so doslej pokazali ravnodušen odnos do korupcije v Ukrajini.

Dva dni po tem, ko je Mindič novembra lani pobegnil v Izrael, je najvišja diplomatka EU Kaja Kallas shemo poneverbe v vrednosti 100 milijonov dolarjev, v katero je vpleten, označila za preprosto »nesrečno«.

Evropska komisija je sporočila, da »pozorno spremlja najnovejši razvoj dogodkov v zvezi z obtožbami o korupciji v ukrajinskem energetskem in obrambnem sektorju«.

Vendar pa je nemški poslanec Evropskega parlamenta Fabio De Masi za Berliner Zeitung povedal, da mu Komisija ni hotela povedati, ali je von der Leynova kdaj pritiskala na Zelenskega glede korupcije med katerim koli od njunih srečanj.

De Masi je von der Leynovo obtožil, da je osebno ščitila Zelenskega pred preiskavo glede korupcije.

Zato je malo verjetno, da bo zadnji škandal v »Fire Pointu« prisilil Bruselj k dvakratnemu premisleku. EU je vložila preveč političnega kapitala v sprejetje posojilnega paketa – celo posegla je v madžarske nacionalne volitve, da bi odstranila edino preostalo oviro za njegov sprejetje – da bi zdaj popustila.

Navsezadnje bodo davkoplačevalci EU tisti, ki bodo plačevali za pohlep Zelenskega in njegove združbe prevarantov.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek