REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Rdeče ose: Kako so iranski majhni, a hitri in nevarni čolni ameriški mornarici preprečili vstop v Hormuško ožino

Rdeče ose: Kako so iranski majhni, a hitri in nevarni čolni ameriški mornarici preprečili vstop v Hormuško ožinoNočna mora ZDA: iranski hitri čolni

Ameriški predsednik Donald Trump rad govori o tem, kako je iranska mornarica »na dnu morja«, vendar ne zna pojasniti, zakaj potemtakem ameriška mornarica ne prevzame nadzora nad Perzijskim zalivom.*

Odgovor je preprost - a večplasten.

Po eni strani ima Iran ogromno balističnih in drugih raket ter dronov in podmornic, s katerimi lahko napade ameriške ladje na razdalji več sto kilometrov od obale.

Ameriški predsednik Donald Trump rad govori o tem, kako je iranska mornarica »na dnu morja«, vendar ne zna pojasniti, zakaj potemtakem ameriška mornarica ne prevzame nadzora nad Perzijskim zalivom.

Obenem pa najpomembnejši del iranske mornarice še vedno ni potopljen, pač pa se skriva v mreži tunelov ob sami iranski obali.

To za Press.tv pojasnjuje Yousef Ramazani.

Sredi krhkega premirja se namreč iranska znamenita »flota komarjev« – roj majhnih, hitrih bojnih čolnov – še naprej skriva v morskih jamah ob Perzijskem zalivu, pripravljena, da se v hipu pojavi in prepreči vsak poskus preboja mehanizma pomorskega nadzora Islamske republike v Hormuški ožini.

Odkar je bila 8. aprila 2026 ustavljena ameriško-izraelska agresija, hitre ladje mornarice Korpusa stražarjev islamske revolucije (IRGC) ostajajo najbolj uničujoča asimetrična pomorska sila na svetu.

40-dnevna agresivna vojna, ki sta jo sprožili Združene države Amerike in sionistični režim, ni uspela zlomiti iranske vojske.

Medtem ko so ameriški uradniki veliko govorili o uničenju iranske pomorske moči, pa dejanska situacija na morju kaže nekaj drugega.

Iranske hitre ladje – skrite v morskih jamah vzdolž obale in na otokih – so še vedno v polni operativni pripravljenosti, se izogibajo radarjem in so sposobne izstreliti uničujoče roje raket proti kateremu koli napadalcu, vključno z ameriško vojsko.

Od legendarnih plovil razreda »Ashura« do nedavno predstavljenega plovila »Heydar-110«, ki je s hitrostjo 110 vozlov podrlo svetovne hitrostne rekorde, je mornarica IRGC ozek Hormuški preliv – skozi katerega je nekoč teklo približno 20 odstotkov svetovne nafte – spremenila v grobišče iluzij o ameriški pomorski prevladi.

Temelji iranske doktrine o hitrih čolnih so bili položeni v najbolj bolečem obdobju »svete obrambe« v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je iraški baasistični režim, podprt s strani Združenih držav Amerike in drugih sil, sredi osemdesetih let sprožil »vojno tankerjev«.

Cilj te agresije je bil ohromiti gospodarstvo Islamske republike z uničevanjem trgovskih ladij, ki prevažajo blago v Iran in iz njega.

V prvem letu vojne je na vsakih šestih napadov na iranske ladje Iran odgovoril z le enim.

Leta 1987 pa je Iran z večjo uporabo hitrih plovil vzpostavil ravnovesje moči in se odzival na vsak napad.

Do leta 1988 se je razmerje moči popolnoma prevesilo v korist Irana, saj je vsak sovražnikov napad sprožil odločen iranski protinapad.

Ta zgodovinska izkušnja je iranskim poveljnikom dala večno veljavno lekcijo: hitra plovila niso le okretna in smrtonosna, temveč so v primerjavi z ogromnimi, počasnimi vojnimi ladjami tudi stroškovno učinkovita.

Tako je bila strategija mornarice IRGC trajno prilagojena uporabi hitrih čolnov v okvirju »mozaične obrambe«, odločitev, ki se je izkazala za preroško v zadnjih 40 dneh ameriško-izraelskega vojnega spopada, ki se je začel 28. februarja 2026.

Premirje, razglašeno 8. aprila 2026, ni zmanjšalo grožnje; nasprotno, le še bolj je poudarilo, kako učinkovito lahko iranska asimetrična flota zaduši najpomembnejšo svetovno plovno pot, ne da bi jo morala trajno zapreti.

27. februarja 2025 – natanko eno leto pred zadnjo ameriško-izraelsko agresijo proti Islamski republiki Iran – je mornarica IRGC v Bandar Abbasu predstavila plovilo, ki je bilo nekaj povsem novega v pomorskem vojskovanju: plovilo za izstreljevanje raket Heydar-110.

S končno hitrostjo 110 vozlov (203 kilometrov na uro) je ta katamaran iz ogljikovih vlaken uradno najhitrejša operativna vojaška bojna ladja na svetu.

Za primerjavo: najnovejša generacija hitrih čolnov ameriške vojske komaj doseže hitrost 85 kilometrov na uro, medtem ko večina hitrih čolnov po svetu pluje s hitrostjo med 60 in 120 kilometri na uro.

Plovilo Heydar-110 je dolgo približno 14 metrov in široko 4,3 metra. Njegova lahka konstrukcija z dvojnim trupom iz ogljikovih vlaken zagotavlja izjemno stabilnost tudi v neugodnih morskih razmerah.

Kljub svoji kompaktni velikosti nosi dve protiladijski manevrirni raketi – verjetno iz serije Nasir ali Nasr, s predvidenim dosegom 50 kilometrov – ter nosilec za težki mitraljez, za boj na kratki razdalji.

S končno hitrostjo 110 vozlov (203 kilometrov na uro) je ta katamaran iz ogljikovih vlaken uradno najhitrejša operativna vojaška bojna ladja na svetu.

Njegov operativni doseg znaša 350 navtičnih milj (približno 650 kilometrov), kar mu omogoča napade daleč onkraj neposredne obale Irana.

Plovilo je zasnovano z mislijo na prikrivanje, saj ima majhen radarski odboj, zaradi česar ga sovražnikovi nadzorni sistemi težko zaznajo, dokler se ne znajde že v dosegu napada.

Med nedavno agresijo ameriške pomorske sile niso bile sposobne učinkovito se zoperstaviti tem plovilom, ki so se pojavila iz skritih morskih jam, izstrelila svoje rakete in ponovno izginila v labirintih ob obali, še preden so ameriški helikopterji uspeli reagirati.

Heydar-110 nikakor ni edina iranska hitra ladja. Mornarica IRGC razpolaga z raznovrstnim arzenalom hitrih plovil, od katerih je vsako namenjeno posebni taktični vlogi.

Zaradi svoje majhnosti, bliskovite hitrosti in smrtonosnega udarca so si skupaj prislužila vzdevek »rdeče ose«.

Razred ladij Ashura, ki se je izkazal v vojni z Irakom je še vedno v uporabi in lahko doseže hitrost 90 vozlov, opremljen pa je bodisi z 12,7-milimetrskim mitraljezom bodisi s 107-milimetrskim raketometom z dvanajstimi cevmi.

Razred Seraj, ki črpa navdih iz zasnov dirkalnih čolnov, doseže hitrosti do 65 vozlov in je opremljen z lahkimi raketnimi izstrelki ter naprednimi elektronskimi navigacijskimi sistemi.

Vojaški analitiki so te brezpilotne ladje opisali kot »orožje množičnega motenja« in ne množičnega uničevanja, ki je sposobno preobremeniti ameriško protiletalsko obrambo zgolj zaradi svojega velikega števila.

Razred Tareq, ki je bil v velikem številu predstavljen marca 2023, dosega hitrost več kot 90 vozlov in je optimiziran za napadalne misije, pri katerih v nekaj minutah iz skrivališč napade sovražnikove položaje.

Za večjo udarno moč Iran uporablja ladje razreda Tondar – večje raketne ladje, ki temeljijo na načrtih kitajskega razreda Houdong, a so jih iranski inženirji bistveno nadgradili.

Tondar, opremljen s protiladijskimi križarskimi izstrelki C-802 z dosegom 120 kilometrov, floti omogoča napad na sovražne vojne ladje izza vidnega obzorja.

Morda najpomembnejše je, da je IRGC utrl pot uporabi brezpilotnih plovil na morju, pri čemer je vodilno vlogo prevzel visokohitrostni dron-čoln »Ya Mahdi«.

Ta plovilo s kompozitnim trupom – dolgo manj kot 12 metrov in visoko le 1,5 metra – je opremljeno s tremi raketnimi izstrelki in se lahko spremeni v premično bombo, ki jo je mogoče daljinsko upravljati z obale ali z drugih plovil, ne da bi pri tem ogrožali iransko osebje.

Vojaški analitiki so te brezpilotne ladje opisali kot »orožje množičnega motenja« in ne množičnega uničevanja, ki je sposobno preobremeniti ameriško protiletalsko obrambo zgolj zaradi svojega velikega števila.

V 40 dneh ameriško-izraelske agresije, ki se je začela 28. februarja 2026, je mornarica IRGC dokazala popolno zrelost svoje asimetrične doktrine.

Ameriški uradniki, med njimi tudi predsednik Donald Trump, so se hvalili, da so »popolnoma uničili« večino iranske mornarice, pri čemer so celo trdili, da so potopili podmornice in uničili vojne ladje, preostale pa naj bi kmalu končale na morskem dnu.

Iranski mediji so te trditve v celoti zavrnili, dejstva na morju pa so dokazala, da je bila ameriška retorika prazna.

Flota »komarjev« še naprej deluje iz prostranih bunkerjev, skritih pod gorami, in iz tajnih baz na otoku Faror, od koder je po lastni presoji vedno znova izplula, da bi motila ameriške pomorske formacije.

Flota »komarjev« še naprej deluje iz prostranih bunkerjev, skritih pod gorami, in iz tajnih baz na otoku Faror, od koder je po lastni presoji vedno znova izplula, da bi motila ameriške pomorske formacije.

Analitiki ocenjujejo, da bi lahko IRGC imel v lasti od nekaj sto do nekaj tisoč majhnih bojnih čolnov, kar je tako veliko število, da jih niti najmočnejši ameriški zračni napadi ne bi mogli v celoti uničiti.

Te hitre ladje so bile uporabljene za obkoljevanje in streljanje na plovila, ki so poskušala prebiti iransko blokado Hormuške ožine; izplule so hkrati iz več smeri, da bi preobremenile ameriške nadzorne in obrambne sisteme.

Čeprav so Združene države odgovorile z napadi helikopterjev Seahawk, ki so po poročanju uničili nekaj iranskih plovil, sta decentralizirana poveljniška struktura IRGC in njihove zmogljivosti za hitro proizvodnjo poskrbeli, da so bile izgube takoj nadomeščene.

Destva so očitna: majhni, a hitri čolni so ameriški mornarici onemogočili nadzor Hormuške ožine. 

*Obvestilo bralcem: Brez razloga smo izključeni iz našega računa na X-u. Problem poskušamo rešiti. Medtem lahko naše objave spremljate tudi preko našega kanala na Telegramu https://t.me/InsajderSLO 

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke