Zarota molka širi cenzuro: skozi »nadzor starosti« želijo evrokrati omejiti svoboden dostop do informacij!

Iz Bruslja prihajajo slabe novice, ki smo jih napovedovali že pred časom, medtem ko so v Sloveniji vsi mediji in stranke (vključno s Pirati) o tem poročali pozitivno ali pa molčali: po uvajanju »nadzora nad starostjo« uporabnikov se namreč pripravljajo tudi restrikcije pri uporabi »virtualnih zasebnih omrežij« oziroma VPN-ov.

Gre za programe, ki skrivajo vašo identiteto, hkrati pa omogočijo uporabnikov, da na spletu pridejo do informacij, ki so skrite za različnimi »zidovi.«

Kitajskim uporabnikom omogočajo preskok do zahodnih virov informiranja, ruskim do nekaterih v Rusiji prepovedanih platform, v EU pa dostop do ruskih medijev, ki so jih v EU v imenu »boja proti  dezinformacijam« prepovedali.

Da se bo natančno to v EU zgodilo, smo sicer napovedovali že tedaj, ko je slovenski javnosti Golobova vlada tudi prvič predstavila ta toksični medijski zvarek.

V Sloveniji so ga pogoltnili praktično vsi.

Podobna je bila tudi pot pri prosulem nadzoru klepetov...

A zadeva je precej nevarna, tiče pa se nas vseh in svobode obveščanja, o katerem ima EU te dni polna usta besed, medtem ko istočasno na veliko cenzurira in sankcionira posameznike, ki mislijo drugače, kot to veleva v EU »uraden pogled na svet.«

Zadnja pobuda pa kaže, da ima Bruselj tudi težave z ljudmi, ki poskušajo ostati anonimni na spletu, zato zdaj preučuje orodja, ki jih za to uporabljajo!

Henna Virkkunen, izvršna podpredsednica Evropske komisije za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo, je novinarjem namreč povedala, da so VPN-ji na dnevnem redu, saj EU v državah članicah uveljavlja svojo aplikacijo za preverjanje starosti.

henna_virkkunen.jpg

Na vprašanje, kako namerava Bruselj preprečiti otrokom, da bi s pomočjo VPN-ja zaobšli preverjanje starosti, je odgovorila: »Pomemben del naslednjih korakov je tudi to, da poskrbimo, da se tega ne bo mogoče zaobiti.«

Točno to smo tudi napovedovali!

Toda VPN-ji so več kot le orodje za najstnike, ki poskušajo dostopati do Instagrama.

So način, kako novinarji ščitijo vire, kako disidenti komunicirajo z družino, kako navadni ljudje preprečijo svojim internetnim ponudnikom, da beležijo vsako spletno stran, ki jo obiščejo.

Obravnavanje izogibanja kot problema, ki ga je treba rešiti na ravni omrežja, pomeni obravnavanje orodij za zasebnost kot ovire, namesto kot sorazmernega odziva na sistem, ki zahteva identifikacijo za običajne spletne dejavnosti.

Komentar o VPN-jih je prišel na dan na novinarski konferenci o širšem regulativnem pritisku Komisije.

Bruselj je začasno ugotovil, da je Meta verjetno kršila Zakon o digitalnih storitvah, ker ni preprečila dostopa otrokom, mlajšim od 13 let, do Facebooka in Instagrama, ter podjetje obtožil, da »ni skrbno identificiralo, ocenilo in zmanjšalo tveganj, povezanih z dostopom mladoletnikov, mlajših od 13 let, do svojih storitev.«

Po lastnih podatkih Komisije se na platforme kljub vsemu prijavi približno 12 % evropskih otrok, mlajših od starostne meje.

Virkkunen je ugotovitev predstavila kot izvrševanje obstoječih pravil in ne kot novo pooblastilo.

vpn-i.jpg

»Zakon o digitalnih storitvah od platform zahteva, da izvršujejo svoja lastna pravila: pogoji uporabe ne smejo biti zgolj pisne izjave, ampak morajo biti podlaga za konkretne ukrepe za zaščito uporabnikov, vključno z otroki,« je dejala.

Tovrstno stališče je ponovil tudi predstavnik Komisije, ki je za ISMG dejal, da DSA »ne predpisuje konkretnih ukrepov za zmanjšanje tveganja«, ter opozoril na alternative, kot so boljši notranji postopki pregleda.

»To zanikanje je v nasprotju z vsem drugim, kar počne Bruselj. Komisija je julija lani objavila smernice, v katerih priporoča preverjanje starosti.

Zdaj pa pritiska na države članice, da 'naj pospešijo sprejetje orodij za preverjanje starosti'.

Oblikovala je okvir, ki opredeljuje, kdo lahko ponuja storitve preverjanja starosti. Izdelala je tudi uradno mobilno aplikacijo, v katero lahko državljani vnesejo podatke iz potnega lista ali osebne izkaznice, ki naj bi služila kot predloga za uvedbo na nacionalni ravni.

Virkkunen je aplikacijo označila za »načrt«, ki naj bi uskladil preverjanje starosti po vsej Uniji.

Trditi, da nečesa nisi zahteval, medtem ko vzpostavljaš vso infrastrukturo, potrebno za to zahtevo, je posebna vrsta politične koreografije.

Meta, ob upoštevanju začasnih ugotovitev Komisije, se mora vprašati, kako izgleda realistično izpolnjevanje zahtev brez uvedbe prav tistih orodij, za katera Komisija vztraja, da jih ni zahtevala.

Lastna aplikacija Komisije ponazarja, zakaj ti sistemi vznemirjajo strokovnjake za varnost. Bruselj jo je prejšnji mesec opisal kot »tehnično pripravljeno« in »pripravljeno za uvedbo«.

Nato je objavila izvorno kodo za pregled. Več varnostnih svetovalcev jo je v nekaj minutah prelomilo, Komisija pa je umaknila svoje izjave.

Virkkunen je priznal, da Komisijina lastna strokovna skupina za starostne omejitve na družbenih omrežjih ne bo podala svojih ugotovitev pred poletjem, vendar je trdil, da je treba ukrepati zdaj, ker države članice že ukrepajo,« ocenjuje spletna platforma Reclaim the Net.

Kakorkoli že, jasno je, kakšen bo učinek te zadeve v Sloveniji – še manj anonimnosti na spletu in še več nadzora, predvsem pa nove ovire (v nasprotju z mednarodnimi konvencijami) pri dostopu do tujih virov informiranja, zlasti tistih, ki se ne skladajo z uradnimi »resnicami«, ki jih časti komisija EU.

Toda pomoč bi lahko prišla iz nepričakovane smeri - iz države, ki s svojimi vojnami sicer najbolj destabilizira ves svet.

Toda v ZDA evropske ideje o cenzuri nimajo veliko privržencev.

Ameriško zunanje ministrstvo ob nasprotovanju tej politiki celo razvija spletni portal, ki bo prebivalcem Evrope in drugih držav omogočil dostop do vsebin, ki jih prepovedujejo lokalne oblasti, poroča Reuters.

Washington to potezo vidi kot način za boj proti cenzuri.

Pričakuje se, da bo spletno mesto vključevalo funkcijo VPN za prikrivanje prometa uporabnikov.

Kot spominja agencija, ameriški uradniki redno obsojajo politike EU, ki zatirajo desničarske politike, vključno z Romunijo, Nemčijo in Francijo.

Paradoksalno bi tako lahko neenotnost, ne pa enotnost Zahoda uspela rešiti največjo zahodno pridobitev - svobodo govora.