nedelja, 08. februar 2026 leto 31 / št. 039
Trik: Omejili bodo dostop mladih do družbenih omrežij, v resnici pa ciljajo na VPN-je in zasebnost komunikacij vseh!
Slovenska vlada je na seji v Dravogradu potrdila izhodišča za pripravo zakonske omejitve uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let.
Slabe novice je kot običajno sporočil podpredsednik vlade Mateja Arčon.
Kot je povedal Arčon, je pobudo pripravilo ministrstvo za šolstvo, pred sprejetjem zakonskih ukrepov pa se bodo do izhodišč opredelili še stroka in ministrstvo za digitalno preobrazbo.
Takoj so se seveda oglasili različni strokovnjaki, ki so vsi v en glas pozdravljali kratkovidno in nevarno odločitev, domnevno namenjeno »zaščiti otrok«.
Pri tem pa nihče ni opozoril na dejstvo, da je »zaščita otrok« pravzaprav samo izgovor za omejevanje svobode govora.
To vidimo tudi ob zadnji potrditvi rešitev za nadzor klepetov, ki so bile dogovorjene v EU.
V Sloveniji pa tega nihče ne opaža - vsi še vedno tiho in zadovoljni, tudi Pirati.
Ogabno.
Potrditev novega »nadzora klepetov« želijo mv EU potrditi celo »brez diskusije«, kor smo že poročali.
Uredba Evropske unije o boju proti zlorabi otrok, v pogovornem jeziku imenovana »nadzor klepetov«, določa, da morajo vse storitve za sporočanje, kot sta WhatsApp ali Signal, pregledovati vsebine in prijavljati sumljiva sporočila.
Uradno gre za zaščito pred gradivom, ki prikazuje zlorabo otrok (CSAM).
V resnici pa gre za obsežno nadzorovanje zasebnih klepetov, e-pošte in datotek, ki temelji na skeniranju s pomočjo umetne inteligence.
Komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen je ta ukrep predlagala leta 2024 in ga kljub ostri kritiki zagovarjala.
Jeseni 2025 so se države članice dogovorile o različici, ki je zaenkrat prostovoljna.
EU je že napovedala, da bi lahko »v primeru pomanjkljivega sodelovanja« pri množičnem nadzoru sledili prisilni ukrepi, podobno kot pri prejšnjih uredbah za boj proti t. i. »dezinformacijam« ter »sovraštvu in spodbujanju k nasilju« - nedefiniranim izrazom, ki prav tako omogočajo omejevanje svobode govora.
Zadeva naj bi se kmalu znova znašla v Evropskem parlamentu.
Sedaj pa naj bi se Slovenija, še predno je ta uredba sprejeta odločila za zelo podobno, »po vzoru več evropskih držav.«
Med Evropskim parlamentom in Komisijo ter Svetom pa še vedno obstajajo razlike glede dometa uredbe.
Evropski parlament je v svojem besedilu izrecno izključil E2EE iz obsega t. i. “detection orders” (odredb za odkrivanje), z obrazložitvijo, da ne želi množičnega nadzora in da želi ohraniti zaupnost komunikacij.
Svet pa poudarja, da uredba ne sme oslabiti šifriranja in da ne uvaja obveznosti dešifriranja ali ustvarjanja dostopa do E2EE podatkov, hkrati pa namiguje, da obstajajo tehnologije za “izpolnitev zahtev” tudi ob E2EE — kar je jedro spora, ker kritiki to razumejo kot pritisk v smeri rešitev “pred šifriranjem” (npr. na napravi).
Svetov predlog vsebuje odredbe za odkrivanje (za gostovanje in interpersonal communications storitve), z določenimi pravili (časovne omejitve, vsebina odredbe, ipd.).
Parlament pa je koncept odredb skušal narediti bolj ciljno usmerjen.
To pomeni, da bo ena ključnih točk trojnega pogovora med Komisijo, Svetom in Parlamentom (triloga): ali in kako sploh izvesti odkrivanje pri modernih šifriranih komunikacijah brez posega v zasebnost in varnost.
Podobni problemi se sedaj pojavljajo pri slovenski omejitvi starosti dostopa do družbenih omrežjih.
»Izhodišča bodo še dopolnjena s stroko, pripravljena bo tudi zakonska podlaga za omejitev omrežij, seveda v smislu zaščite otrok in mladostnikov,« je povedal podpredsednik vlade, sicer minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Po decembrski uvedbi prepovedi dostopa do družbenih medijev za mlajše od 16 let v Avstraliji se v Evropi krepi pritisk za podobno ukrepanje.
VPN's are mainly used by people and companies to encrypt and secure internet traffic.
— Veli Uotila (@VeliUotila) February 7, 2026
Banning VPN use will make internet use less safe for everyone. https://t.co/QrQ77FYaoF#EU #Privacy #InfoSec #CyberSecurity
Med vodilnimi so s sprejemanjem konkretnih korakov Francija, Danska in Grčija, ta teden sta starostno omejitev dostopa do družbenih omrežij napovedali tudi Španija in Portugalska.
Evropski parlament je novembra lani v nezavezujoči resoluciji pozval k starostni meji 15 let za samostojno uporabo družbenih omrežij, platform za izmenjavo videoposnetkov in orodij umetne inteligence.
Prav Avstralija, kjer so podobne omejitve uvedli med prvimi – v sodelovanju z Združenim kraljestvom – pa kaže, v katero smer se ta nadzor premika.
Ko se namreč nek sistem ustali njegovi stranski učinki postajajo jasnejši.
Australia’s under-16 social media ban is now the model regulators are copying. Once enforcement starts, VPN use spikes. A 2026 European Parliament briefing shows people reaching for encryption the moment age checks appear.
— Reclaim The Net (@ReclaimTheNetHQ) February 7, 2026
Instead of reading that as a warning, governments are… https://t.co/wUigntGoaz
Eden najbolj vidnih učinkov v Avstraliji pa je obnovljen politični interes za omejevanje orodij, ki omogočajo zasebno komunikacijo, zlasti virtualnih zasebnih omrežij.
Ko se namreč uvede prepoved, lahko to prepoved uporabniki enostavno izničijo tako, da se do aplikacije povežejo preko neke druge države, s programi VPN.
Zato je naslednja stopnja, do katere bo privedla uvedba omejitve uporabe omrežij na 15 let – omejitev delovanja VPN programov, ki bodo postali »nezakoniti« ači omejeno dostopni.
Kot na primer na Kitajskem in v drugih državah, čeprav ima tudi Kitajska široke izjeme.
Na ta način pa se bi lahko tudi v Sloveniji enostavno onemogočil dostop do informacij iz tujine, na primer ruskih medijev (ali do medijev drugih »sovražnih držav« ali pa v tujini registriranih medijev, ki so ali bodo še cenzurirani), ki so v EU že prepovedani, a je do njih preko VPN-ov še vedno mogoče dostopati.
Predlog slovenske vlade ima zato posledice, ki segajo daleč preko »preverjanja starosti«.
Žrtve bodo vsi državljani Slovenije in njihov svoboden dostop do interneta.
Paradoksalno: stranka Svoboda bo tako uvedla rešitve, ki nam bodo pod krinko zaščite otrok prinesla le še več nesvobode.
V poročilu iz januarja 2026, ki so ga v organizaciji Reclaim the Net pridobili od Raziskovalne službe Evropskega parlamenta, je opisano močno povečanje uporabe VPN-jev po uvedbi obveznih preverjanj starosti.
Poročilo navaja »znatno povečanje števila virtualnih zasebnih omrežij (VPN), ki se uporabljajo za obide metod preverjanja starosti na spletu v državah, kjer so te metode uvedene z zakonom“, in ta trend umešča v širše politično okolje, kjer »zaščita otrok na spletu zaseda visoko mesto na politični agendi«.
Avstralska izkušnja se ujema s to potjo.
S poostritvijo starostnih omejitev posamezniki posežejo po orodjih, ki zmanjšujejo izpostavljenost nadzoru in profiliranju.
VPN-ji so prva izbira v tem odzivu, ker so široko dostopni, enostavni za uporabo in zasnovani tako, da omejujejo vidljivost tretjih oseb v spletnih dejavnostih.
Poročilo EPRS ponuja jasen opis delovanja teh orodij. »Virtualna zasebna omrežja (VPN) so digitalna tehnologija, zasnovana za vzpostavitev varne in šifrirane povezave med napravo uporabnika in internetom.«
Pojasnjuje, da VPN-ji skrivajo IP-naslove in usmerjajo promet prek oddaljenih strežnikov, da »zaščitijo spletno komunikacijo pred prestrezanjem in nadzorom«. To so funkcije državljanskih svoboščin, ne pa obrobna ravnanja, in v demokratičnih družbah se že dolgo obravnavajo kot legitimna zaščitna sredstva.
Evropska razprava pa vse bolj obravnava VPN-je kot oviro.
Poročilo EPRS navaja, da »nekateri trdijo, da bi moral biti dostop do storitev VPN omejen na uporabnike, starejše od digitalne polnoletnosti.«
Takšno obravnavanje dejansko preoblikuje tehnologijo za izboljšanje zasebnosti v regulativno vrzel, ki jo je treba zapolniti.
Zahteva tudi prijavo z osebno izkaznico in razkrivanje identitete uporabnikov, kar znova omogoča lažji nadzor državljanov s strani državnih organov.
Izkušnje Združenega kraljestva prav tako kažejo, kako hitro se ta logika stopnjuje.
Po uveljavitvi zakona o varnosti na spletu so aplikacije VPN poplavile lestvice trgovin z aplikacijami.
Glede na poročilo je »polovica od 10 najbolj priljubljenih brezplačnih aplikacij v trgovinah z aplikacijami v Združenem kraljestvu po poročanju predstavljala storitve VPN«, pri čemer je eden od razvijalcev navedel »1800-odstotni porast prenosov v prvem mesecu po začetku veljavnosti zakonodaje«.
Te številke se zdaj uporabljajo za utemeljitev predlogov, ki bi omejili dostop do orodij za šifriranje.
Komisar za otroke v Angliji je pozval, naj se VPN omeji na odrasle.
S stališča državljanskih svoboščin je to slabo.
Preverjanje starosti se premika od reguliranja posameznih storitev k reguliranju načina, kako ljudje na splošno ščitijo svoje povezave.
Ta širitev vpliva na novinarje, aktiviste, žvižgače in navadne uporabnike, ki se zanašajo na VPN-je, da zmanjšajo sledenje, se izognejo profiliranju ali varno komunicirajo.
V poročilu EPRS je opozorjeno, da »medtem ko EU pregleduje zakonodajo o kibernetski varnosti in zasebnosti, bodo morda tudi storitve VPN podvržene strožjemu regulativnemu nadzoru«.
Dodano je, da »je verjetno, da bo revidirani zakon o kibernetski varnosti uvedel merila za varnost otrok, ki bodo morda vključevala ukrepe za preprečevanje zlorabe VPN za preskakovanje pravnih zaščitnih ukrepov«.
Vključitev meril za varnost otrok v zakon o kibernetski varnosti tvega, da se bo razlika med regulacijo vsebine in varnostjo komunikacij zbrisala.
Ta razlika je tradicionalno ščitila zasebno korespondenco pred tem, da bi postala orodje rutinskega upravljanja.
Predlagane alternative temeljijo na biometriji, osebnih dokumentih ali trajnih znakih starosti, povezanih z napravami.
Francoska zahteva »dvojno slepega« mehanizma se pogosto navaja kot pristop, ki upošteva zasebnost.
V poročilu je pojasnjeno, da v tem modelu »platforma za odrasle ne prejme nobenih informacij o uporabniku razen potrditve upravičenosti, medtem ko ponudnik storitev preverjanja starosti nima nobenega znanja o tem, katere spletne strani uporabnik obiskuje«.
To je v Sloveniji propagiral tudi Arčon.
Če imate v rokah (parlamentarno) kladivo, potem se vam seveda vsak problem zdi podoben žeblju...
When you hold a hammer, every problem seems like a nail. European approach: censorship, instead of family, education or self-awareness tools.
— Dovydas Vitkauskas (@Dovydas44444) February 3, 2026
And how to police such a ban? Teenagers are not stupid, they will find a way. More clients for VPN etc tricks. pic.twitter.com/S0rq0w8bcl
Toda tudi v tem primeru rešitev temelji na širitvi infrastrukture za preverjanje, ne pa na omejevanju zbiranja podatkov pri viru.
V Franciji uradniki že namigujejo, da se prizadevanja za omejevanje dostopa otrok do družbenih medijev lahko razširijo preko pravil platform na orodja, ki jih ljudje uporabljajo za zaščito zasebnosti na spletu.
Zakonodajalci predlagajo ukrep, ki bi vsem osebam, mlajšim od 15 let, prepovedal uporabo družbenih medijev, vsaj en visoki uradnik pa je predlagal, da bi virtualne zasebne mreže postale del naslednje faze izvrševanja.
V resnici pa je rešitev potrebno najti na področju ozaveščanja, ne pa prepovedi.
EU-Angst vor VPN.
— Marla Svenja Liebich (@MarlaSvenjaL) February 7, 2026
Nicht wegen Sicherheit.
Sondern wegen Kontrolle.
Privatsphäre stört ein System,
das totale Identifizierbarkeit will.
Der ausführliche X-Artikel im ersten Kommentar pic.twitter.com/W8sau5Qp38
V javni radioteleviziji Franceinfo je ministrica za umetno inteligenco in digitalne zadeve Anne Le Hénanff to vprašanje opredelila kot tekoči proces in ne kot končno politiko.
Cilj pa so programi, ki nam omogočajo kriptiranje povezav...
Tako se bo EU pridružila naslednjim državam (graf spodaj).
»Če nam [ta zakonodaja] omogoča zaščito velike večine otrok, bomo nadaljevali. VPN-ji so naslednja tema na mojem seznamu,« je dejala.
Smer sprememb je jasna.
Za na videz plemenito pobudo se skriva možnost še večjega nadzora nad vsemi državljani in še večje ovire za svoboden pretok informacij, ki je sicer vsem zagotovljen z mednarodnimi pravnimi konvencijami.
Temu se je potrebno upreti!
