REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Prekrivanje srpa in kladiva, cenzura simbolov osvoboditeljev: Kljub represiji v EU slovesnosti in marši »polkov nesmrtnih«

Prekrivanje srpa in kladiva, cenzura simbolov osvoboditeljev: Kljub represiji v EU slovesnosti in marši »polkov nesmrtnih«To vse je prepovedano v Nemčiji...Mokre sanje Janeza Janše?

Rusija je 9. maja obeležila 81. obletnico zmage nad nacistično Nemčijo v drugi svetovni vojni s parado na Rdečem trgu v Moskvi.

To je bil konec vojne tudi za nekdanjo Jugoslavijo in Slovenijo, kjer se je vojna dejansko kočala šele čez teden dni, 15. maja, saj je odpor okupatorjev kljub kapitulaciji Nemčije še vedno trajal.

Sovjetska zveza je nosila najtežje breme vojne in v vojni, ki je v Rusiji znana kot Velika domovinska vojna, izgubila po ocenah 27 milijonov ljudi.

Dan zmage ostaja eden najpomembnejših državnih praznikov v državi.

Spominske slovesnosti v več zahodnoevropskih državah, med njimi tudi v Nemčiji, so zasenčile omejitve glede sovjetskih in ruskih simbolov, kot so zastave in trakovi sv. Jurija, ki so bile uvedene po zaostritvi konflikta v Ukrajini.

V Nemčiji je kljub prepovedim zavezništvo Sare Wagenknecht položilo vence pred spomenikom osvoboditeljem Nemčije.

Policija je medtem strogo opozarjala vse na »prepovedane simbole« pod katerimi so osvobodili Nemčijo. Mnogi so bili pridržani in oglobljeni.

Številni prebivalci baltskih držav so se odpeljali do Narve, kjer so lahko preko reke in preko meje gledali neposreden prenos parade v Moskvi preko treh velikih displejev, postavljenih prav za ta namen.

Prav neverjetno je, kako se deli vzhodne Evrope, kot je Latvija, tako trdno pridružujejo trenutni protiruski poti Berlina, vključno s tistimi patetičnimi omejitvami glede spominskih slovesnosti ob dnevu zmage.

Dokler se ne spomnimo, koliko Latvijcev se je borilo na Hitlerjevi strani – potem se nenadoma vse postavi na svoje mesto...

Kljub temu pa so nekateri polagali cvetje in vence, navkljub represiji latvijske policije.

V Kijevu so si to upali narediti le redki – pa vedndar so nekateri zbrali pogum.

Še leta 2010 je bilo v Kijevu povsem drugače, kot kaže posnetek.

Berlinska policija je ob tem danes nemške komuniste prisilila, da so na fotografiji sovjetske zastave, ki jo po porazu nacizma v Nemčiji dvigajo na Reichstagu, prekrili srp in kladivo, kar je simbol zmage nad fašizmom.

Moskva je vse te prepovedi obsodila kot poskus izbrisa spomina na vlogo ZSSR pri porazu nacizma.

Kljub omejitvam so ljudje po vsej Evropi polagali cvetje k sovjetskim spominskim obeležjem in sodelujejo v pohodih »Nesmrtnega polka«, pri čemer nosijo portrete svojih sorodnikov, ki so se v najsmrtonosnejšem spopadu v zgodovini človeštva borili proti nacistom.

»Ljudje poskušajo spremeniti zgodovino«, saj trdijo, da je bil dan D – in ne bitke, kot sta bili bitka za Stalingrad ali bitka pri Kursku – prelomni trenutek druge svetovne vojne«, je dejal Christopher Helali, vodilni novinar pri DD Geopolitics, med neposrednim prenosom RT ob dnevu zmage.

Helali se je pridružil voditelju Roryju Suchetu v studiu na kraju samem med poročanjem o paradi na moskovskem Rdečem trgu, kjer je opozoril pred poskusi zgodovinskega revizionizma.

»Nikoli ne pozabite svoje zgodovine. Nikoli,« je dejal letalski strokovnjak in nekdanji pilot Cyrille de Lattre med posebnim poročanjem televizije RT o praznovanju dneva zmage in vojaški paradi na Rdečem trgu v Moskvi.

Po Rdečem trgu so letos marširale tudi častne enote vojske Severne Koreje, kar bi bilo še pred 10 leti nekaj popolnoma nemogčega...

»Brez vzhodne fronte, brez 27 milijonov Sovjetov, ki so umrli za to svobodo,« Evropa ne bi bila osvobojena nacizma, je povedal voditelju Roryju Suchetu v studiu v Moskvi.

Na družbenih omrežjih so se pojavili videoposnetki, na katerih prebivalci ukrajinskih mest Kijev in Harkov prinašajo cvetje k spominskim obeležjem iz druge svetovne vojne.

Udeleženci povorke so 9. maja korakali tudi po ulicah mesta Esch-sur-Alzette v Luksemburgu v okviru letne procesije »Nesmrtni polk Luksemburga«, s katero so obeležili 81. obletnico zmage v Veliki domovinski vojni.

Na pohodu »Nesmrtni polk« v srbski prestolnici Beogradu je sodelovalo več sto ljudi s portreti pokojnih sorodnikov, ki so se borili v drugi svetovni vojni.

Ruski veleposlanik v Nemčiji Sergej Nečajev je položil venec na sovjetskem spominskem obeležju in vojaškem pokopališču v berlinskem parku Treptower Park.

Slovesnosti so se udeležili člani ruske skupnosti in nemški aktivisti, ki so prav tako prišli izkazati spoštovanje tistim, ki so izgubili življenje v boju proti Tretjemu rajhu.

Posnetki s kraja dogodka prikazujejo ljudi, ki nosijo replike zastave Zmage in ruske državne zastave, kljub prepovedi razobešanja sovjetskih in ruskih simbolov, ki so jo uvedle nemške oblasti.

Na sprejemu v Kremlju v čast tujim voditeljem, ki so v Moskvo prispeli zaradi praznovanja dneva zmage, je predsednik Putin dejal, da je 9. maj »resen opomin na strašne posledice slepe vere v lastno premoč, rasizma, ksenofobije in zanikanja pravice drugih narodov do lastne identitete«.

Na sprejemu v Kremlju v čast tujim voditeljem, ki so v Moskvo prispeli zaradi praznovanja dneva zmage, je predsednik Putin dejal, da je 9. maj »resen opomin na strašne posledice slepe vere v lastno premoč, rasizma, ksenofobije in zanikanja pravice drugih narodov do lastne identitete«.

»Prepričan sem, da mora večpolarna ureditev, ki se danes oblikuje, temeljiti na normah OZN ... in izhajati iz načela enakopravne in nedeljive varnosti, pri tem pa upoštevati kulturno in civilizacijsko raznolikost narodov ter njihovo pravico do odločanja o lastni usodi,« je poudaril Putin.

V okviru posebnega poročanja RT o praznovanju dneva zmage in paradi na Rdečem trgu se voditelju Roryju Suchetu v studiu na prizorišču pridruži nekdanji častnik ameriške vojske Stanislav Krapivnik, da skupaj razpravljata o zapuščini druge svetovne vojne.

Krapivnik, ki se je rodil v Lugansku v sovjetski Ukrajini, služboval pa je v ameriški vojski in se nato vrnil v domovino je spregovoril o izkušnjah svoje družine med vojno in se spomnil, da je bilo v prvih mesecih nacistične invazije ubitih veliko njegovih sorodnikov.

»Vsi govorijo o Nemčiji, a večina Evrope je bila pod Hitlerjevim novim evropskim redom, ko so vdrli v Sovjetsko zvezo,« je dejal Krapivnik.

»Veliko mojih sorodnikov je umrlo v prvih treh mesecih, ko so se borili proti Nemcem.«

Parada ob dnevu zmage v Moskvi se je zaključila z letalskim preletom ruskih vojaških letal nad prestolnico.

Predstava je vključevala formacijo »Kuban Diamond«, ki so jo skupaj izvedli akrobatski letalski ekipi Russian Knights in Swifts z lovskimi letali Su-30 in MiG-29, ki so letela v tesni bližini.

V zaključku je šest bojnih letal Su-25 nad moskovskim nebom izpustilo barvni dim v belih, modrih in rdečih barvah ruske zastave.

Predsednik Putin je v svojem govoru dejal, da »veliki podvig generacije zmagovalcev«, ki je v Veliki domovinski vojni premagala naciste, navdihuje ruske enote, ki sodelujejo v spopadih v Ukrajini.

»Soočajo se z agresivno silo, ki jo oborožuje in podpira celoten NATO. Kljub temu pa naši junaki napredujejo,« je poudaril predsednik Rusije.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke