REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vojska se upira Trumpu: Admiral Cooper in General France priporočata ustavitev napadov na Iran

Vojska se upira Trumpu: Admiral Cooper in General France priporočata ustavitev napadov na IranTrump na bojni ladji Iowa 2015 Vir: X

Medtem ko Donald Trump na X-u razglaša »zelo uspešne« napade na Iran, se v poveljstvu ameriških sil za Bližnji vzhod (CENTCOM) dogaja nekaj, kar spominja na upor.

Medtem ko Donald Trump na X-u razglaša »zelo uspešne« napade na Iran, se v poveljstvu ameriških sil za Bližnji vzhod (CENTCOM) dogaja nekaj, kar spominja na upor.

Larry C. Johnson, nekdanji analitik CIA in veteran obveščevalnih operacij, na svojem blogu Sonar21 razkriva, da poveljniki CENTCOM-a priporočajo ustavitev vseh nadaljnjih napadov na Iran — in da je veriga poveljevanja tako spremenjena, da  vojni minister Pete Hegseth neposredno komunicira s poveljniki v regiji, mimo združenega štaba in celo mimo samega CENTCOM-a.

Veriga poveljevanja: kdo komu ukazuje?

Johnson natančno razčleni strukturo. Admiral Brad Cooper, poveljnik CENTCOM-a, bi moral biti glavni strateg. Pod njim sta ključna poveljnika: general-podpolkovnik Derek France, poveljnik zračnih sil (AFCENT/CFACC), ki nadzira vse zračne operacije, in viceadmiral Curt A. Renshaw, poveljnik pomorskih sil (NAVCENT/CFMCC), ki nadzira pomorsko blokado in operacije v Hormuzu.

A ključna podrobnost, ki jo Johnson izpostavlja: ni imenovanega poveljnika kopenskih sil (CFGCC). 

Dokler ta ni imenovan, je kopenska invazija v Iran praktično nemogoča. Trump lahko uporablja le zračno in pomorsko moč — in ta je, kot kažejo številke, na koncu zalog.

Zračna moč je izčrpana

General France, poveljnik zračnih sil, naj bi uradno priporočil ustavitev napadov. Zakaj? Ker so zaloge preciznega streliva kritično nizke. Johnson citira poročila Pentagona in CSIS:

45 % preciznih raketnih sistemov (PrSM) je porabljenih.

50 % THAAD prestreznikov porabljenih — a Johnson ocenjuje, da je realno stanje bližje 30 %, kar pomeni, da je zalog skoraj nič.

Skoraj 50 % Patriotov — Johnson pravi, da je realno stanje še hujše.

Od leta 2015 do 2025 je ZDA proizvedla 6.420 PAC-3 prestreznikov. Najmanj 1.000 je bilo porabljenih v Ukrajini (kjer Rusija izstreli več kot 12.000 raket), ocenjuje se še 2.000 v dvanajstdnevni vojni junija 2025, in med 2.600 do 3.600 v zadnjih petih tednih proti Iranu. 

To pomeni, da je ostalo manj kot 1.420 PAC-3 — izčrpanje je bližje 75 %.

Ob tem je tudi 30 % raket Tomahawk že porabljenih — izstreljenih naj bi bilo več kot 1.000, kar je desetkratnik letne proizvodnje.

Johnson zaključi: »Pri teh številkah naj general France priporoča nadaljnje napade? Ne. Admiral Cooper, ki je zdaj v Katarju, ker je baza na Bahrajnu uničena, se nagiba k podpori priporočil svojih podrejenih.«

Hegseth mimo združenega štaba

Ključna novost, ki jo Johnson razkriva pa je: obrambni minister Pete Hegseth ne uporablja običajne verige poveljevanja.

Namesto, da bi ukaze posredoval prek predsednika združenega štaba (general Caine) in nato Cooperju, naj bi Hegseth neposredno komuniciral s poveljniki v regiji. 

To pomeni, da se poveljevanje vrši mimo združenega štaba — ki je vrhovno vojaško telo, ki naj bi koordiniralo sile.

General Caine, predsednik združenega štaba, je sicer Trumpov »višji vojaški svetovalec«, a nima poveljniških pooblastil nad CENTCOM-om.

ZDA se sedaj, za končni udarec Iranu zanašajo na eksperimentalno raketo, na supersoničnega Temnega orla, ki pa jih imajo malo (izdelajo eno na mesec) in sploh še ni v serijski proizvodnji...

To je sprememba, ki jo Trumpova administracija uveljavlja sistematično: centralizacija oblasti v rokah civilnih ministrov, ki so politično lojalni, in izključevanje vojaških profesionalcev iz odločanja. Johnson to imenuje »prekinitev tradicionalne verige« in opozarja, da to vodi v kaos.

ZDA se sedaj, za končni udarec Iranu zanašajo na eksperimentalno raketo, na supersoničnega Temnega orla, ki pa jih imajo malo (izdelajo eno na mesec) in sploh še ni v serijski proizvodnji...

Iran pa jih ima na stotine, morda tisoče...

Alexander Mercouris: »ZDA so izčrpale vojaške možnosti«

Alexander Mercouris, soustanovitelj in voditelj kanala The Duran, v svojih podobno poroča, da so ZDA »izčrpale vojaške možnosti« v regiji.  

Mercouris opozarja, da je Iran po dvanajstdnevni vojni junija 2025 in sedaj po sedemtedenski kampanji sposoben še naprej izstreljevati balistične rakete — medtem ko ZDA nimajo več streliva za njihovo prestrezanje.

Posebej izpostavlja tudi ostro opozorilo Putina ZDA in priporočilo, da naj se vojna proti Iranu takoj konča, saj bodo sicer posledice katastrofalne.

Mercouris in Johnson se strinjata v ključni točki: ameriška strategija je bila zasnovana na predpostavki, da bo »decapitation strike«, torej »obglavitveni usarec« paraliziral Iran v nekaj dneh.

Ker to ni uspelo, je ZDA obtičala v vojni, ki je ne more zmagati, in ki jo ne more zapustiti brez izgube obraza.

Zakaj to skrivajo pred javnostjo

Pentagon in Bela hiša nočeta priznati, da so zaloge na dnu, ker bi to pomenilo priznanje strateškega poraza. Namesto tega se Trump skriva za retoriko »uspešnih operacij« in »nadaljnjega pritiska.«

A številke ne lažejo. In vojaški poveljniki — Cooper, France, Renshaw — vedo, da slepa upoševanje ukazov vodi v katastrofo.

Johnson v svojem članku zaključi z neprijetnim vprašanjem: »Ne morem napovedati, kaj bo Trump storil. Lahko gre v obe smeri.« 

A če Trump zavrne vojaško priporočilo in naroči nadaljnje napade, bo to pomenilo, da ameriški civilni voditelj prvič po Vietnamu zavestno pošilja vojake v boj, ki ga vojaški strokovnjaki ocenjujejo kot neizvedljivega.

Zakaj je to pomembno za nas

EU — in Slovenija — morata razumeti, da ameriška zaščita ni več zanesljiva.

Če Pentagon ne more braniti lastnih baz v Bahrajnu in Katarju, kako naj bi branil Evropo? Če ZDA nimajo streliva za Iran, kako naj bi ga imele za Rusijo ali Kitajsko?

In če je veriga poveljevanja razbita, kdo sploh odloča o jedrskem odvračanju?

Predvsem pa slovenski politiki ne bi smeli pristajati na to, da Evropa, po navodilih tako nekompetentnega vodstva v ZDA zdrsi v še obsežnejšo vojno – proti Rusiji.

A glede na to, kdo in kaj so – je to, žal, malo verjetno.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek