REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

So ameriški radarji res spreminjali vreme nad Iranom?

So ameriški radarji res spreminjali vreme nad Iranom?Vir: Posnetek zaslona, X

V zadnjih tednih se po družbenih omrežjih širijo trditve, da so ZDA in Izrael z vojaškimi radarji v zalivskih državah povzročili večletno sušo v Iranu, in da se je ta suša nenadoma končala, potem ko je Teheran uničil te naprave med nedavno vojno.

Celo prominentni politik in komentator George Galloway je na omrežju X objavil, da so Združene države in Izrael uporabljali tehnologijo za modifikacijo vremena, da bi povzročili masovno sušo v Iranu, in da so se po uničenju »tajnih radarjev v ZAE« rekordne padavine takoj vnile.

Te trditve niso nove. Iran že od leta 2018 občasno obtožuje tuje sile »kraje oblakov« in »vremenskega inženiringa«.

V zadnjih tednih se po družbenih omrežjih širijo trditve, da so ZDA in Izrael z vojaškimi radarji v zalivskih državah povzročili večletno sušo v Iranu, in da se je ta suša nenadoma končala, potem ko je Iran uničil te naprave med nedavnim konfliktom.

Vendar pa je sedanja različica zadevne teorije pridobila posebno moč zaradi kronološkega sovpadanja: Iran je resnično doživljal hudo sušo, nato pa je prišlo do vojaškega spopada, po katerem so se padavine resnično povečale.

Za laike je to sovpadanje prepričljivo, vendar pa znanost ponuja povsem drugačne razlage.

Glavne trditve, ki krožijo po družbenih omrežjih (predvsem na X in Telegramu), so naslednje:

- ZDA so v zalivskih državah (ZAE, Katar) postavile radarje, ki niso samo vojaški, ampak tudi »vremenski inženiring« naprave. Navedeni so sistemi THAAD in zgodnje opozorilni radar AN/FPS-132 v Katarju, vreden 1,1 milijarde dolarjev.

- Te naprave naj bi »kradle« vlago iz oblakov preden bi dosegli Iran, ter s tem povzročale umetno sušo.

- Po uničenju teh radarjev med iranskimi napadi naj bi se vreme »čez noč« spremenilo: Iran in Irak doživljata tedenske močne padavine, temperature so padle za 5°C, jezera in jezovi pa se polnijo.

Iran naj bi uničil tudi »tajni center za oblačno sejanje in spreminjanje podnebja« v ZAE, kar naj bi sprožilo naravni tok vlage.

Celotna zgodba je vizualno podprta z videi pretočnih jezu, sneženih cest in meteorološkimi kartami, ki prikazujejo obsežne padavinske sisteme nad regijo.

Strokovnjaki za meteorologijo in klimatologijo so se odzvali enotno: trditve so »popolnoma brez zveze z meteorološkimi in fizikalnimi dejstvi.«

Meteorološki sistemi namreč vsebujejo energijo, ki je za človeške tehnologije nedosegljiva.

Samo en sam tropski ciklon vsebuje energijo, ki ustreza več tisoč jedrskim bombam.

Nobena radarska naprava na svetu ne more vplivati na takšne sisteme.

HAARP, ki ga pogosto navajajo v teh teorijah, oddaja moč 3,6 megavata – kar je v primerjavi z atmosferskimi procesi zanemarljivo.

Radarji in naprave kot je HAARP ob tem delujejo v ionosferi, 60–600 km nad Zemljo.

Vreme pa se oblikuje v troposferi, najnižji plasti atmosfere (do približno 12 km).

Med temi plastmi ni mehanizma, ki bi omogočal vplivanje na vremenske sisteme.

Kot je pojasnil profesor Peter Dyson z univerze La Trobe: »HAARP greje ionosfero na približno 100 km in višje, kar je daleč nad vremenskimi sistemi Zemlje.«

Vendar teorija o spreminjanju klime v zalivskih državah ni povsem brez »zrn resnice«: ZDA res imajo obsežno vojaško infrastrukturo v regiji, Iran res doživlja resno vodno krizo, upravljane z oblaki pa je resnična (čeprav omejena) tehnologija, ki jo uporabljajo nekatere zalivske države.

ZAE in druge države pa ob tem res uporabljajo oblačno sejanje (cloud seeding) za povečanje padavin, vendar ta tehnologija deluje le lokalno in lahko iz obstoječih oblakov izlušči le 5–10 % več vlage.

Ne more »ukrasti« celotnega vremenskega sistema, ustvariti desetletno sušo ali preusmeriti celinske zračne tokove.

Strokovnjaki poudarjajo, da so obsežne padavine v regiji (od Turčije do Iraka in Irana) posledica makro-atmosferskih sil: obnašanje »jet streama«, cikli El Niño in La Niña, ter naravna variabilnost podnebja.

Ti pojavi se razprostirajo čez celotno subregijo in niso rezultat lokalnega izklopa naprav.

Ne glede na to pa tudi Iran doživlja hudo vodno krizo.

Svetovni inštitut za vire (WRI) opozarja na »vodni bankrot« zaradi petih zaporednih let suše in nevzdržne rabe vode.

Vendar so vzroki predvsem naravno sušno podnebje in omejeni vodni viri, slaba vodna politika, zastareli namakalni sistemi in gradnja jezov v Turčiji (projekt GAP).

Teorije o vremenskem nadzoru niso nove.

Program HAARP na Aljaski, ki je bil dejansko znanstveni projekt za raziskavo ionosfere (financiran s strani vojaškega letalstva, danes pa ga upravlja Univerza Aljaske), je desetletja tarča teorij zarote.

Pripisovali so mu povzročanje orkanov, potresov, suš, celo »nadzora uma«.

Podobno so »kemtrejli« (chemtrails, sledi iz letalskih motorjev) postali simbol skrivnega vremenskega inženiringa, čeprav gre le za kondenzacijske sledi – običajen stranski produkt izpušnih plinov na velikih višinah.

Vendar pa teorija o spreminjanju klime v zalivskih državah ni povsem brez »zrn resnice«:

ZDA res imajo obsežno vojaško infrastrukturo v regiji, Iran res doživlja resno vodno krizo, upravljane z oblaki pa je resnična (čeprav omejena) tehnologija, ki jo uporabljajo nekatere zalivske države.

Vendar ta »zrna resnice« ne bi smeli povezati v zgodbo, ki je znanstveno nesmiselna.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek