Praznujete lahko tudi z manifestacijo na spletu: »Danes je 1. maj, dan boja za preživetje same človeške civilizacije!«

Danes je prvi maj, mednarodni dan solidarnosti delavskega razreda. Praznik mineva s tradicionalnimi poslanicami vlad, strank in sindikatov, ki hvalijo prispevek delavcev povsod po svetu, hkrati pa se pogoji za delo skoraj povsod slabšajo in zaostrujejo.

Ne zgolj v Sloveniji, tudi v drugih državah je delavski razred vse bolj znova v vlogi izkoriščaneih, vedno manj plačanih in za vojne pripravnih množic.

Ne glede na to pa se pridobljene pravice glasno pozdravljajo, na začudenje nekaterih...

U Sloveniji se 1. Maj ozbiljno proslavlja.
(ovo me jutros probudilo ispod prozora)  pic.twitter.com/PDWOqnckn7

— Cliff Ripp (professional musician) (@RippCliff) May 1, 2026

Da se je tej vlogi potrebno upreti opozarjajo le redki.

Med njimi je tudi Mednarodni odbor Četrte internacionale.

mednarodnimaj.jpg

Deluje od tam, kjer se je organiziran upor delavstva tudi najprej začel – iz ZDA . kjer realne plače delavcev ostajajo na isti ravni že nekje od leta 1976, medtem ko 1 odstotek najbogatejših bogati še naprej.

Ti, prepričani »trockisti« so še vedno prepričani, da brez mednarodnega sodelovanja delavstva ne bo konca kapitalističnih vojn in izkoriščanja.

Zato skupaj s svojo spletno platformo World Socialist Web Site organizirajo 13. letno mednarodno spletno manifestacijo ob prvem maju ob 15.00 po vzhodnoameriškem času.

Tako so zapisali v svojem proglasu:

»Vse, ki se želijo boriti za socializem in odpraviti kapitalistični sistem, pozivamo, naj se prijavijo in udeležijo dogodka.

Vladajoči razred je vložil nešteto naporov v to, da bi izkoreninil razredno zavest ter zanikal in prikril bogato tradicijo razrednega boja v Ameriki. Prvi maj se je namreč rodil prav v Združenih državah Amerike.

Pred sto štiridesetimi leti, 1. maja 1886, je več sto tisoč ameriških delavcev stavkalo in zahtevalo osemurni delovni dan. Središče gibanja je bilo Chicago, kjer se je zbralo 80.000 delavcev. Tri dni kasneje, zvečer 4. maja, je mirno delavsko zborovanje na trgu Haymarket Square postalo žrtev nasilnega policijskega napada. Eksplodirala je bomba. V eksploziji in policijskem spopadu je umrlo sedem policistov in štirje delavci.

Vladajoči razred v Chicagu je izkoristil ta incident za začetek nasilnega lova na čarovnice proti chicagskim delavcem. Ni bilo niti kančka dokazov, ki bi katerega koli od govornikov ali organizatorjev povezovali z bombnim napadom.

Vendar so aretirali osem anarhistov in socialističnih delavskih voditeljev ter jim sodili v parodiji pravice, ki je postavila precedens za državno nasilje in psevdozakonske zarote. Štirje delavci – August Spies, Adolph Fischer, George Engel in Albert Parsons – so bili 11. novembra 1887 obešeni. Še enega, Louisa Lingga, so v zaporu pognali v samomor.

24. 04. 1945. objavljena Uredba o proglašenju 1. maja državnim praznikom koju je potpisao Tito:
"1. maj proglašava se državnim praznikom. U državnim nadleštvima, državnim i privatnim ustanovama i preduzećima toga dana neće se raditi. Prvog maja sve radnje moraju biti zatvorene pic.twitter.com/UUEcHf5Lrz

— SFR Jugoslavija - SFR Yugoslavia (@JugoslavijaSfr) April 30, 2026

Praznovanje 1. maja v Sloveniji je prav tako ena od pozitivnih dediščin Jugoslavije in socializma. 

Stvar, za katero so mučeniki s Haymarketa žrtvovali svoja življenja, je sprejel delavska razred po vsem svetu. Tri leta kasneje, leta 1889, je ustanovni kongres Druge internacionale, ki se je sestal v Parizu, sklenil, da bo 1. maj dan, ko bodo delavci vseh držav hkrati demonstrirali za osemurni delovni dan. Od tistega dne dalje pripada 1. maj mednarodnemu delavskemu razredu.

Osemurni delovni dan je bil osrednja zahteva tistih prvih prvomajskih dni. Danes je prvomajski dan boj za preživetje same človeške civilizacije. Dejansko je stanje izkoriščanja takšno, da je sindikalni aparat opustil celo najosnovnejši dosežek delavskega gibanja, osemurni delovni dan.

Medtem ko funkcionarji AFL-CIO skupaj z Demokratsko stranko organizirajo dogodke »May Day Strong«, delavci v skladiščih, bolnišnicah, šolah in tovarnah prenašajo 10-, 12- in 14-urne izmene.

Praznovanje prvega maja se je vtisnilo v boj za enotnost mednarodnega delavskega razreda proti kapitalizmu, neenakosti in izkoriščanju – dan, posvečen napredku v boju za delavsko oblast.

Leon Trocki je leta 1918 zapisal, da je bil prvotni namen prvega maja »s pomočjo sočasnih demonstracij delavcev vseh držav na ta dan pripraviti teren za njihovo združitev v enotno mednarodno proletarsko organizacijo revolucionarne akcije z enim svetovnim centrom in eno svetovno politično usmeritvijo.«

Ta naloga – oblikovanje mednarodnega revolucionarnega vodstva delavskega razreda – ostaja nedokončano zgodovinsko delo naše dobe. To je naloga Mednarodnega odbora Četrte internacionale.

Letne mednarodne spletne manifestacije ICFI ob prvem maju, ki potekajo že trinajsto leto zapored, so bile organizirane v tem duhu.

capture.jpg

Ne gre za priložnosti za prazne radikalne fraze, s katerimi delavska birokracija in njeni privrženci prikrivajo svojo zvezo s kapitalistično državo. Vsaka manifestacija je bila nepogrešljiva stopnja v razvoju perspektive svetovnega socialističnega gibanja.

Že od prvega mednarodnega spletnega shoda ob prvem maju leta 2014 je Mednarodni odbor na teh shodih izrekal osrednje opozorilo: imperialistična ponovna razdelitev sveta – ki jo poganjajo nerešljiva protislovja kapitalizma – žene človeštvo v globalno katastrofo.

Ta opozorila so se potrdila. Svetovna vojna ni le možnost v prihodnosti. Je realnost, ki se odvija pred našimi očmi. Ameriško-izraelska agresivna vojna proti Iranu, ki se je začela 28. februarja, je doslej najbolj eksploziven izraz svetovne eskalacije militarizma.

Prevladujeta dva medsebojno povezana procesa. Prvi je napredovanje vojne in s tem prehod k fašizmu in diktaturi ter nebrzdan napad na delavski razred.

V središču svetovnega kapitalizma Trump – predsednik oligarhov – krši demokratične pravice, uporablja imigracijsko policijo kot orodje političnega terorja in zahteva, da se družba preoblikuje okoli militarizma in represije.

Drugi dejavnik je naraščajoči odpor mednarodnega delavskega razreda. Prvomajska manifestacija bo prikazala razvijajoče se boje delavcev in mladine po vseh celinah ter oblikovala program in strategijo, potrebne za združitev teh bojev v zavestno gibanje proti vojni, diktaturi in kapitalizmu.

Med govorniki bodo vodilni predstavniki ICFI in njenih podpornih organizacij iz Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Francije, Nemčije, Šrilanke, Avstralije, Nove Zelandije, Turčije, Brazilije in Rusije; poleg tega pa tudi predstavniki Mednarodne zveze mladih in študentov za socialno enakost ter Mednarodne delavske zveze odborov navadnih članov.

Na shodu bodo predstavljene izjave delavcev in mladih z vseh celin – poštnih delavcev, delavcev v avtomobilski industriji, učiteljev, pristaniških delavcev, študentov –, ki se vključujejo v boj in iščejo pot naprej.

Na prvomajski manifestaciji bomo podali oceno trenutnega svetovnega položaja: zgodovino in pomen vojne proti Iranu; gibanje v smeri diktature in propad buržoaznih demokratičnih oblik; ter vse hitrejši izbruh razrednega boja na mednarodni ravni.

Ob največjem delavskem prazniku jena mestu vprašanje, ali je marksistična teorija danes še relevantna? Kratek odgovor na to vprašanje se glasi: vsekakor. Marx je ponudil najbolj pronicljivo analizo kapitalizma, kar jih imamo.https://t.co/3Rh4PGFD6A pic.twitter.com/AMAD696giV

— Insajder.com (@insajder_com) May 1, 2024

Ta shod ni zgolj spomin na izvor prvega maja. Je poziv k akciji. Vladajoči razred pripravlja družbo na vojno v tujini in razredno vojno doma, pri čemer mu pomagata sindikalni aparat in vse kapitalistične stranke. Shod ob prvem maju bo delavcem in mladini dal program, strategijo in mednarodno organizacijsko perspektivo za prihajajoči boj.

Prijavite se zdaj na wsws.org/mayday. Shod se začne ob 15.00 po vzhodnoameriškem času. Zberite svoje sodelavce, sošolce, družinske člane in prijatelje. Danes, 1. maja 2026, zavzemite svoje mesto v mednarodnem socialističnem gibanju.«