REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Odpovedala dva stebra zahodne digitalne infrastrukture: uvod v veliko vojno ali zlom zastarele tehnologije?

Odpovedala dva stebra zahodne digitalne infrastrukture: uvod v veliko vojno ali zlom zastarele tehnologije?Letala American Ailines Vir: American Airlines

V četrtek, 12. novembra, je po svetu obmolknila Microsoftova pošta, v petek, 13. novembra, pa so v ZDA na tleh obtičala vsa letala, ki so čakala na vzlet.

Oba upravljavca zatrjujeta, da napada ni bilo.

Ker pa se je to zgodilo sredi tihe kibernetske vojne, ki jo Iran od februarja vodi proti civilni infrastrukturi Zahoda, pred morebitnim novim napadom na Iran in tik pred srečanjem Trumpa, Xi Jinpinga in Putina v Shenzhnu, so družbena omrežja preplavile domneve.

Štiri ure brez pojasnil

V petek ob 21.54 po našem času je ameriška uprava za letalstvo FAA razglasila vsedržavno ustavitev odhodov »zaradi izrednih okoliščin in iz varnostnih razlogov«, težave pa so se najprej pokazale na čikaških letališčih.

Prometni minister Sean Duffy je sporočil, da je komunikacijska težava prizadela vse centre za vodenje zračnega prometa – 22 regionalnih »možganov«, ki vodijo letala med letališči.

V zraku je bilo takrat po Duffyjevih besedah več kot 3.500 letal, po podatkih sledilnikov pa jih je proti ameriškim letališčem letelo več kot 4.000.

Ustavitev je trajala dobre štiri ure, odpovedanih je bilo več kot 4.000 in zamujenih okoli 10.000 letov.

Prava nevarnost tega tedna ni v tem, da bi nekdo izklopil Ameriko, temveč v tem, da bi kdo naslednjo tehnično okvaro v napetem ozračju razglasil za napad – in nanjo odgovoril z orožjem.

Šlo je šele za tretjo popolno ustavitev ameriškega neba v zgodovini – po 11. septembru 2001 in po izpadu sistema obvestil pilotom januarja 2023.

Egiptovski komentator Sameh Asker je zato svojo odmevno analizo naslovil »Še en 11. september v Ameriki«, minister za domovinsko varnost Markwayne Mullin pa je zatrjeval, da to ni »še en 11. september«.

Po navedbah več virov za CBS News je posodobitev zasebnega komunikacijskega omrežja kontrole letenja povzročila ponovni zagon, ta pa sesutje in izpad radijskih zvez.

Omrežje FTI upravlja koncern L3Harris na podlagi pogodbe iz leta 2002, varnostni pregled iz leta 2023 pa ga je označil za zastarelega.

Duffy je krivdo pripisal usmerjevalnikom, »preobremenjenim s podatki«, in priznal, da ima Amerika »neverjetno star sistem kontrole letenja«.

Mullin je bil še bolj zgovoren: usmerjevalnike so očitno »preplavili« novi varnostni popravki, nameščeni v starejši sistem, preiskujejo pa tudi nezdružljivost stare opreme z novo tehnologijo.

Ironija je skoraj popolna: sistem, ki naj bi ga popravki zaščitili pred hekerji, so ti isti popravki zrušili.

Bela hiša pravi, da ni znakov zlonamernega dejanja, kibernetskega napada pa formalno ni izključila.

Časovnica je zgovorna.

Le teden dni prej je Duffy slavil, da »diskete iz osemdesetih odhajajo« – FAA šele zdaj začenja odstranjevati diskete in računalnike z Windows 95!

Tri dni pred zlomom je FAA na vse centre razširila nov sistem umetne inteligence SMART podjetja Air Space Intelligence, vreden 875 milijonov dolarjev, ki pa po zatrjevanju podjetja in FAA z izpadom nima nič.

Avgusta je okvara v centru Minneapolis ohromila promet nad devetimi zveznimi državami, septembra pa je pretrgan kabel ustavil letališča okoli New Yorka.

Nekatere trditve z omrežij niso preverljive: nismo našli potrditve, da bi Eurocontrol in Mehika v celoti ustavila polete proti ZDA, saj je FAA mednarodne prihode reševala »od primera do primera«.

Microsoft: trideset ur tišine v 74 državah

Dan prej, v četrtek okoli 17. ure po našem času, so uporabniki izgubili dostop do Outlooka, motena sta bila Teams in Copilot, prijave pa so v eni uri prišle iz 74 držav in ozemelj.

Britanska NHS je prešla na papir, norveški parlament je ostal brez pošte, prizadeti so bili danske občine, ameriški predstavniški dom in železnice, borza Euronext pa je družbam svetovala, naj informacije sporočajo po telefonu.

Ocene škode presegajo sedem milijard dolarjev.

Elon Musk se je sarkastično odzval na izpad Microsoft Outlooka – Satyi svetuje, naj takoj ponudi rešitve: »Iskreno povedano, gledanje, kako Microsoft Outlook cel dan ne deluje, je več kot nerodno – predstavljajte si, da ste bilijonski programski velikan in vaš osnovni e-poštni strežnik popolnoma umre. Milijarde ljudi in podjetij so obtičale v zaslonih za nalaganje, ker starejša tehnološka podjetja porabijo več časa za napihnjenost s srednjim vodstvom kot za dejansko pisanje odporne kode.

FAA šele zdaj začenja odstranjevati diskete in računalnike z Windows 95!

Če Satya tega ne bo hitro popravil, sem res v skušnjavi, da bi moja inženirska ekipa čez vikend zagnala X Mail. Naredili ga bomo desetkrat hitrejši, dejansko šifriran, imun na osnovne izpade in gledali, kako bo do ponedeljka zjutraj uničil uporabniško bazo Outlooka. Včasih morate preprosto sami zgraditi zamenjavo.«

Microsoft se je opravičil in pojasnil, da je težavo povzročila napaka pri predhodni nadgradnji omrežnih zmogljivosti, ki se je razkrila po nedavni spremembi omrežja, ter da incident ni povezan ne s kibernetskimi napadi ne z umetno inteligenco.

Da je družba čutila potrebo izrecno zanikati vlogo umetne inteligence, pove dovolj o tem, kaj si misli javnost.

Tu je potreben popravek razširjene zgodbe: Microsoft 60.000 delavcev ni odpustil, temveč jim je oktobra ponudil prostovoljno odpravnino – to je 27 odstotkov zaposlenih – tisti, ki jo bodo sprejeli, pa odidejo šele 31. decembra.

Neposredne zveze med njihovim odhodom in izpadom torej ne more biti.

Globlja kritika pa ostaja: analitik Rupert Goodwins ocenjuje, da je osredotočenost na umetno inteligenco pustila e-pošto in Teams brez zadostnih naložb, iz podjetja pa so odhajali izkušeni inženirji.

Kibernetska vojna, ki že poteka

Da se ljudje ob vsakem izpadu najprej vprašajo, ali gre za napad, ni paranoja.

ZDA in Izrael sta Iran napadla 28. februarja, od aprila velja krhko premirje, zdaj pa načrtujeta nov napad, medtem ko Katar posreduje med Washingtonom in Teheranom.

Voda: poleti so hekerji napadli vodovodne sisteme v najmanj 12 ameriških zveznih državah, sumijo na Iranu bližnje skupine, škoda pa je bila po oceni CSIS majhna.

Ironija je skoraj popolna: sistem, ki naj bi ga popravki zaščitili pred hekerji, so ti isti popravki zrušili.

Tankerji: supertanker VL Prosperity je avgusta pri Gibraltarju 30 ur ostal brez zvez, hekerji pa so prodrli v pogonski sistem; prva je o napadu poročala iranska agencija Tasnim.

Hladilniki: oktobra so napadalci segreli hladilnike v okoli 700 francoskih trgovinah in povzročili najmanj 15 požarov; Francija je napad pripisala enoti Shahid Kaveh Iranske revolucionarne garde in predlaga sankcije EU.

Drugi val 2. novembra na Švedskem, v Belgiji in Estoniji ni pripisan nikomur, proti takim sistemom pa naj bi po trditvah zahodnih medijev delovale tudi Rusiji naklonjene skupine.

Volitve in oporišča: zvezna država Washington je odbila manjši napad na volilno spletno stran, ameriški oporišči v Angliji pa sta zaradi domnevne iranske grožnje dvignili zaščito na stopnjo Charlie – ne na najvišjo Delta, kot trdijo nekatere objave.

Kriptovalute: severnokorejski hekerji so v štirih mesecih ukradli 577 milijonov dolarjev oziroma 76 odstotkov vseh izgub kripto platform, a gre za stalen, finančno motiviran tok, ki ni povezan z drugimi dogodki.

Nvidia: medena past ali politični obračun?

Ta teden je padel tudi najbolj prepoznaven obraz ameriške industrije umetne inteligence.

New York Times je na podlagi uhajajočega tajnega dokumenta objavil, da je ustanovitelj Nvidie Jensen Huang imel razmerje z Alice Huang, direktorico singapurske družbe Megaspeed, ki jo ameriške službe sumijo vohunjenja za Kitajsko.

Megaspeed je pod preiskavo zaradi domnevnega tihotapljenja 240.000 prepovedanih čipov na Kitajsko, Huang pa je razmerje priznal in 12. novembra odstopil.

A ključno ostaja nedokazano: ni znano, ali je od njega karkoli izvedela, in ni javno potrjeno, da dela za kitajske službe.

Mogoče je tudi drugačno branje.

Huang je bil najglasnejši kritik ameriških omejitev izvoza čipov na Kitajsko, ki jih je označil za »neuspeh«, in je pri Trumpu (večkrat uspešno) lobiral za njihovo sprostitev – za protikitajske jastrebe je bil trn v peti.

Kitajski Global Times sprašuje, ali gre za »protiobveščevalno delo ali politični lov na čarovnice«, predsednik predstavniškega doma Mike Johnson pa je takoj napovedal soglasje za zaostritev izvoznih omejitev – teden dni pred Trumpovim odhodom na Kitajsko.

Kdo je tajni dokument spustil v javnost in zakaj prav zdaj, ostaja najzanimivejše neodgovorjeno vprašanje.

Domneve in njihova teža

Začetek kibernetske vojne zaradi Irana in Ukrajine. Zanjo govorijo dokumentirana iranska kampanja proti ciljem v evropskih državah zaradi vpletnosti v vojno in čas pred morebitnim napadom na Iran.

Proti njej govori, da sta oba velika izpada pojasnjena z notranjimi spremembami, da ju nihče ni prevzel in da so dosedanji iranski napadi zadevali slabo zaščitene naprave na internetu.

Hkratni zlom omrežja ameriške kontrole letenja in Microsoftovega oblaka bi bil kakovostni preskok, za katerega ni jasnega dokaza.

Hkrati pa ne smemo izključiti tega, kar smo se naučili ob operaciji zveze NATO z imenom Gladio - da si tudi zahodne službe spodobne izvajati različne napade, celo proiti civilistom v lastnih držvah in jih pripisovati svojim nasprotnikom. V Evropi bi to lahko služilo poglabljanju protiruske histerije, kar je nujen pogoj za mobilizacijo javnosti ob pripravah na vojno z Rusijo.

Tehnična nesposobnost. To domnevo podpira največ dejstev, tudi priznanja ameriških ministrov: omrežje iz leta 2002, diskete, Windows 95, ponavljajoči se izpadi in mešanje stare opreme z novimi popravki.

Varčevanje in umetna inteligenca v Microsoftu. Monopolni ponudniki režejo pri ljudeh, sistemi, od katerih je odvisna polovica sveta, pa postajajo vse bolj zapleteni in krhki.

Priprave na Shenzhen. Trump, Xi in Putin naj bi se srečali 18. in 19. novembra, pogovori o Ukrajini v Abu Dabiju pa so se končali brez preboja.

Afera Nvidia se v logiko zbiranja adutov pred vrhom dobro vklaplja, za letalski in Microsoftov izpad pa take povezave ni mogoče utemeljiti.

Skupni imenovalec: krhkost, ne skrita roka

Ene same skrite roke, ki bi povezala vse dogodke, ne najdemo – skupni imenovalec pa obstaja.

Kibernetska vojna nizke intenzivnosti je resnična, vodi jo zelo verjetno Iran proti mehkim ciljem na Zahodu.

Hkrati pa ne smemo izključiti tega, kar smo se naučili ob operaciji zveze NATO z imenom Gladio - da si tudi zahodne službe spodobne izvajati različne napade, celo proiti civilistom v lastnih držvah in jih pripisovati svojim nasprotnikom.

Zahodna digitalna infrastruktura je ob tem centralizirana, zastarela in odvisna od nekaj ključnih točk – enega omrežja za vse centre kontrole letenja, enega oblaka za pol sveta – zato tudi lastne napake upravljavcev povzročijo prav take učinke, o kakršnih sanja vsak nasprotnik.

V Evropi bi to lahko služilo poglabljanju protiruske histerije, kar je nujen pogoj za mobilizacijo javnosti ob pripravah na vojno z Rusijo.

Del težav je zato morda domačih.

Zahodna digitalna infrastruktura je ob tem centralizirana, zastarela in odvisna od nekaj ključnih točk – enega omrežja za vse centre kontrole letenja, enega oblaka za pol sveta – zato tudi lastne napake upravljavcev povzročijo prav take učinke, o kakršnih sanja vsak nasprotnik.

In vsak izpad postane strelivo v informacijski vojni, v kateri se varnostne pripovedi uporabljajo tudi v tehnološkem spopadu s Kitajsko.

Prava nevarnost tega tedna ni v tem, da bi nekdo izklopil Ameriko, temveč v tem, da bi kdo naslednjo tehnično okvaro v napetem ozračju razglasil za napad – in nanjo odgovoril z orožjem.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek