Sporočilo iz Irana: »Ne sovražimo Američanov, ste žrtve istega stroja, samo vaši pokvarjeni politiki nam kradejo usodo!«

Medtem ko je ameriški predsednik uradno končal dvomesečno vojno proti Iranu – in o tem uradno obvestil Kongres, ker je to njegova dolžnost po 60 dnevih sovražnosti – se Iran pripravlja na nov začetek vojne.

Trumpovo obvestilo Kongresu je namreč le pravniška finta, s katero je lahko znova »ponastavil uro« ki mu jo odreja zakon. Sedaj ima znova 60 dni časa, za nove »sovražnosti« o katerih mora šele po 60 dnevih znova obvestiti zakonodajalce.

V Iranu pričakujejo, da bi se napadi lahko nadaljevali že od danes naprej in kadarkoli v naslednjih dnevih.

Če se bodo, potem napovedujejo še ostrejši odgovor.

V primeru ponovnih napadov na iranske voditelje opozarjajo tudi, da bodo tokrat na merku Irana tudi voditelji zalivskih diktatur, ki so svoje ozemlje dali na voljo ZDA in Izraelu.

Predvsem pa naftna in druga infrastruktura.

Po tem krogu spopadov bo kmalu postalo irelevantno, če bo Hormuška ožina odprta ali ne – ker ne bo več skoraj ničesar, kar bi se lahko izvažalo…

Medtem pa iz Irana v obliki Lego videa prihaja nova pesem, ki kaže, da Iranci vse Američane ne smatrajo za svoje nasprotnike.

Sovražnike vidijo le v političnem razredu, ki proti volji velike večine Američanov izvaja agresijo proti Iranu.

Amazing. No words to describe this tune. Emotional and to the point. New Iranian LEGO movie : We Share the Same Pain

via Brick Beat Battalion pic.twitter.com/eRHTwncMbI

— Furkan Gözükara (@FurkanGozukara) May 2, 2026

Tako prepevajo v videu, ki si ga lahko tudi - besedilo v prevodu sicer ni povsem sinhronizirano s petjem - ogledate spodaj:

»Isto sonce vzhaja, a mi živimo v peklu. Medtem ko voditelji zvonijo pogrebne zvonove Ljubezen do ljudi, a sistem se mora končati. Od Teherana do Washingtona, vpijemo po miru. To pišem iz Teherana, gledam v nebo in se sprašujem, koliko dronov bo letelo mimo nas. Še ena nesmiselna vojna, še eno prizorišče krvi. Medtem ko naše matere jokajo, pokopavajo mlade v blatu.

Ni samo tukaj, to so vojaki, ki jih pošiljate tja stari komaj 18 let, še ena uničujoča izguba, družine razpadle zaradi črte, narisane v pesek. Vidim solze v mojem mestu, vidim žalost v vaši deželi.

Nihče ne zmaga, ko mladi krvavijo na ulicah. Le odmev škornjev in tragični poraz. Nimam spoštovanja do oblečenih v obleke, ki sedijo na hribu. In pripravljajo zakonodajo, ki je dovoljenje za ubijanje. Govorite o svobodi in pravičnosti, širite laži.

A vse, kar širite, je teror sredi noči. Vaši politiki so lutke, ki jih vleče pohlep. Prodajajo orožje komurkoli, ne glede na potrebe. Sedijo v slonokoščenih stolpih, popolnoma odrezani od realnosti.

Zaslužijo milijarde z bombami, medtem ko svet tako trpi. S prstom kažejo na nas, nas imenujejo nas os zla, medtem ko financirajo najhujše nasilje, kar ga je svet kdaj videl. Isto sonce vzhaja, a mi živimo v peklu. Medtem ko voditelji zvonijo pogrebne zvonove, potrebujemo ljubezen do ljudi, a ne v sistemu, ki ga vidim. Od Teherana do DC-ja vpijemo po miru.

Zdaj pa govorimo o Trumpu, človeku, pobarvanem v zlato. Raztrga sporazume, ravna nepremišljeno in sprejema sankcije, ki dušijo moj narod. Zdravil ni bilo mogoče dobiti. Umorili ste našega generala in vi navijate za zmago? Pridigate o morali, pripisujete si to, a preverite letalske dnevnike Epsteina, poglejte svoje sledi.

Družite se s pošastmi, si zatiskate oči. Medtem ko tvitate iz svojih vil, puščate umreti nedolžne. Vaše politike so nas zdrobile, poskušale so nas uničiti, a naš konec še vedno diha, še vedno dihamo. Ne krivimo vas, Amerika, temveč tiste, ki te vodijo.

Poslušaj moje srce, ne sovražim Američanov, ki živijo v strahu, delavskega razreda, ki se poskuša prebiti skozi mesec, študentov, ki protestirajo in hodijo po ulicah. Smo eno in isto, samo poskušamo preživeti. Samo poskušamo ohraniti naše kulture in naše družine pri življenju. Vidim, da se zavzemate za pravičnost, da se borite proti sistemu sovraštva.

Vaši pokvarjeni politiki so tisti, ki kradejo našo usodo. Pošiljam ljubezen državljanom od obale do obale Ste žrtve istega stroja, ki nas najbolj boli. Zato sem napisal to pesem, da bi poskušal premostiti razkol. Da bi odložili orožje, da bi pogoltnili ponos.

Ne potrebujemo še ene rakete, in nobenih taktičnih napadov več. Potrebujemo pogovore o tem, kako bo videti prihodnost. Moj cilj je mir, naj sovraštvo preneha. Naj orli in levi končno sedejo k pogostitvi.

Od Perzijskega zaliva naravnost do ameriške obale. Naj bo naša generacija tista, ki bo končala vojno. Odložimo puške v zemljo, naj se začne celjenje. Ker če bomo še naprej streljali, nihče ne bo zmagal. Isto sonce vzhaja, a živimo v peklu, medtem ko voditelji zvonijo pogrebne zvonove.

Ljubezen do ljudi, vendar mora sistem to videti. Od Teherana do Washingtona kričimo po miru. Mir, ne za voditelje ampak za nedolžne duše. Za naslednje v vrsti. Za nas. Odjava.«