torek, 12. maj 2026 leto 31 / št. 132
Anita Orban: Nova madžarska zunanja ministrica — še ena rusofobna lobistka, ki bo delala v korist ameriške politike?
Anita Orban in Peter Magyar Vir: X
Anita Orban, 51-letna madžarska diplomatka in poslovna ženska, je 9. maja 2026 postala podpredsednica vlade in zunanja ministrica nove madžarske vlade pod vodstvom Pétra Magyarja.
Na prvi pogled gre za rutinsko imenovanje.
Toda ko pogledamo v ozadje, se pojavijo vprašanja: Orbanova je diplomirala na Tufts University in Fletcher School of Law and Diplomacy v ZDA, delovala je za Cheniere Energy in Tellurian — ameriška podjetja za izvoz LNG — in je avtorica knjige Moč, energija in novi ruski imperializem (2008).
Anita Orbán came, saw, and conquered. We’re proud that the TISZA party is presenting the most prepared, most professional, and yet most humble Hungarian female diplomat. It’s great to see Hungarian foreign policy finally represented by a popular, genuinely European figure. https://t.co/XMFm6Fqhfi pic.twitter.com/RptrYcRcdQ
— Magyar Péter (Ne féljetek) (@magyarpeterMP) January 25, 2026
Richard Werner, nemški ekonomist, jo je v tvitu označil za »lobistko ameriške politike», ki je bila »predstavljena nekdanjemu direktorju CIA Georgeu Bushu starejšemu že zgodaj v karieri.«
»Ameriški globalistični možganski trusti so to madžarsko študentko usposobili za PR agentko za ameriško strategijo izvoza utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Leta 2014 je kongresu povedala, da je Rusija, ki svojim sosedom prodaja poceni in zanesljiv plin, "agresivna" in "grožnja", ter prosila ZDA za ukrepanje, prodajo LNG. Od danes naprej je podpredsednica vlade!,« je ocenil Richard Werner.
Orbanova je bila med letoma 2010 in 2015 madžarska veleposlanica za energijsko varnost pod zunanjimi ministri Jánosom Martonyijem in Péterjem Szijjártójem.
Zagovarjala je diverzifikacijo energetskih virov, vključno z odpovedjo »odvisnosti od Rusije«, in je podpirala projekt plinovoda Nabucco.
Leta 2015 je zapustila vlado, ko se je madžarska energetska politika obrnila k tesnejšemu sodelovanju z Rusijo (Južni tok).
Anita Orban will be sworn in today as deputy prime minister and foreign minister of Hungary, switching Hungary's energy policy drastically towards US and Ukrainian interests, and increasing the likelihood of an escalation of the war in Europe.
— Richard Werner (@scientificecon) May 9, 2026
She is a US policy lobbyist who… https://t.co/S5EsOan3PB
Nato je delovala v Londonu za Cheniere Energy (izvoznik ameriškega LNG) in Tellurian Inc. (2017–2020), preden se je leta 2021 vrnila na Madžarsko kot namestnica izvršne direktorice pri Vodafone Hungary.
Leta 2026 se je pridružila stranki Tisza pod vodstvom Pétra Magyarja, ki je na volitvah aprila 2026 premagal Viktorja Orbana.
Richard Werner v svojem tvitu trdi, da bo Orbanova »drastično spremenila madžarsko energetsko politiko v smer ameriških in ukrajinskih interesov» ter »povečala verjetnost eskalacije vojne v Evropi.«
Opisuje jo kot »pravo kopje atlanticistov, podpornikov Sorosa/CIA/MI6», ki bo dejansko vodila vlado, nosila hlače, medtem ko bo Magyar le »figura.«
Wernerjeva analiza je ostra, morda celo pretirana, a opozarja na pomembna dejstva.
Orbanova je res imela kariero v ameriških energetskih podjetjih in je zagovornica atlantskega povezovanja.
Za rditev, da je »lobistka CIA« in da bo »spremenila politiko proti interesom Madžarske« sicer ni dokazov, a dejstvo je, da je prekinitev energetskih dobav iz Rusije proti zahodni Evropi temelj ameriške strategije že desetletja, to politiko pa s svojimi meanizmi podpira tudi CIA.
Realnost je seveda bolj kompleksna: Magyarjeva stranka Tisza je zmagala na volitvah s programom boja proti korupciji in obnove demokracije.
Hungary’s new foreign minister nominee, Anita Orbán, has said asylum applications may once again need to be allowed inside the country in an effort to stop the EU’s €1 million-per-day fines.
— Europa.com (@europa) May 12, 2026
Hungary’s previous government argued that paying roughly €365 million a year in… pic.twitter.com/oVlP6igsvf
Orbanova je bila izbrana zaradi svojih izkušenj v diplomaciji in energetskem sektorju, ne zaradi skrivnih zavezništev.
Njen prvi diplomatski korak pa je bil klic poljskega zunanjega ministra Radosława Sikorskega — kar po ocenah nekaterih analitikov kaže na željo po obnovi odnosov znotraj Visegradske skupine, ne pa na podrejanje ZDA.
Toda Sikorski je bil, ne pozabimo, tudi prvi, ki se je Američanom zahvalil zaradi razstrelitve Severnih tokov, ki so transportirali poceni ruski plin proti Nemčiji!
Svoj tvit je nato izbrisal.
Vprašanje energetske odvisnosti EU pa ostaja odprt problem.
Če bo Orbanova res povečala uvoz ameriškega LNG na račun ruskega plina in nafte, bo to sprememba, ki koristi ZDA.
In če bo Madžarska postala bolj podložna zahtevam Nemčije, baltskih držav in drugih članic zveze NATO, ki si želijo še večjega vpletanja evropskih držav v vojno v Ukrajini – potem bo to res velika sprememba v primerjavi z Viktor Orbanovo politiko »iliberalne demokracije.«
Hungary, envy of other European countries for refusing migrant-settlers from outside the EU under Viktor Orban - opposing this EU policy - is now caving in: Anita Orban, deputy PM and most likely a US agent, said that to stop financial punishment from Brussels - a campaign…
— Richard Werner (@scientificecon) May 12, 2026
Orbanova ob tem, ne pozabimo že pozablja na predvolilne obljube o tem, kako je bila antimigrantska politika najboljši del politike Viktorja Orbana...
Po drugi strani pa je Anita Orban napovedala, da Madžarska ne bo poslala orožja in vojakov v Ukrajino in ne bo sodelovala pri zagotavljanju 90 milijard evrov posojila EU.
In the second half of 2025, the average price of electricity for non-household consumers in the EU was €18.37 per 100 Kilowatt-hours (kWh), down from €19.03 in the first half of 2025 (-3.5%).
— EU_Eurostat (@EU_Eurostat) May 11, 2026
Read more https://t.co/2FRMjURVmv pic.twitter.com/j89NROlqV5
A hkrati ne bo več nasprotovala tem in podobnim odločitvam drugih držav EU, še posebej glede sankcij Rusiji.
Za Slovenijo to pomeni, da bo pritisk za »evropsko solidarnost« v posredniški vojni v Ukrajini še večji.
Tudi slovenska zunanja politika, ki je bila pod Janšo vedno doslej rusofobna - bo pod še večjim pritiskom.
Where gas sets prices, prices are higher.
— Jan Rosenow (@janrosenow) May 11, 2026
r = 0.91 across European electricity markets. Italy & UK: gas sets prices 75-80% of hours, avg €90-115/MWh. Finland: 15% of hours, €42/MWh.
More in next newsletter on whether renewables mean lower prices: https://t.co/In5lBaF2ox pic.twitter.com/NWmfk3NfQh
Za EU pa to pomeni, da bo zavor, ki so EU do sedaj preprečevale, da zdrsne v neposreden spopad z Rusijo – še manj.
To pomeni višje cne energije tudi dolgoročno, odvisnost od ZDA in posledično – stagnacijo EU.
