Ustavno pojasnilo: Zakaj je Zelenski - navaden diktator? In vprašanje: zakaj slovenska vlada diktatorja celo podpira?

Slovenski in evropski politiki se še vedno radi slikajo z ukrajinskim samodržcem Vladimirjem Zelenskim in ga trepljajo po ramenih.

Menda zato, ker se skupaj borimo »za iste vrednote.«

Najpomembnejša med njimi pa je seveda demokracija, tako nas prepričujejo politiki. In mediji.

Toda - kakšna je demokracija v državi, ki nima volitev, kjer vlada nadzoruje vse medije in prepoveduje cerkve ter uporabo jezika manjšin?

Vlasta Jeseničnik iz Moskve za RTV SLO na primer še zmeraj poroča, da je Vladimir Zelenski legitimen predsednik, češ da v vojni pač ni mogoče imeti volitev.

Prav tako vztraja, da je bila ruska vojaška intervencija neizzvana.

A to je zavajanje, kajti ustava Ukrajine jasno določa, da mandat poslancem v vojnem času ne preneha, molči pa o predsedniškem.

To pomeni, da je predsednik parlamenta legitimen politik, Zelenski pa ni.

Da je bila vojna še kako izzvana pa je danes jasno na podlagi ogromnega števila dejstev, ki smo jih že navajali, zato takšna neobveščenost novinarke, ki poroča celo iz Moskve, res čudi.

A tega tudi ostali slovenski mediji praviloma ne omenjajo.

In zato podpirajo – nedemokratičnega predsednika, uzurpatorja in celo diktatorja, kot ga je nedavno opisal tudi ameriški predsednik.

Ameriški predsednik se kmalu zatem ni mogel spomniti, da ga je imenoval diktator, toda tudi nekateri evropski politiki so medtem že začeli postavljati pod vprašaj mandat Zelenskega.

V ZDA pa se Tulsi Gabbard se sprašuje, ali je Ukrajina »usklajena« z vrednotami ZDA...

Vodja nacionalne obveščevalne službe, ki je nadrejena vsem ameriškim obveščevalcem je namignila, da so številna dejanja Zelenskega v zadnjih letih v nasprotju z idejami svobode in demokracije.

A ne le dejanja Zelenskega - tudi nedemokratična dejanja evropskih držav so podobna.

»Mnoge od teh evropskih držav in sam Zelenski, ki trdijo, da stojijo in se borijo za stvar svobode in demokracije, dejansko delujejo v nasprotju s temi vrednotami,« je izjavila Gabbardova. 

Ukrajina in številni njeni evropski podporniki morda niso usklajeni z ameriškimi vrednotami svobode, miru in demokracije, ki jih deli predsednik Donald Trump, meni direktorica nacionalne obveščevalne službe v Washingtonu Tulsi Gabbard.

Temu pritrjujejo tudi pravniki.

V ukrajinski ustavi je popolnoma jasno določeno, da je Vladimir Zelenski prenehal biti predsednik Ukrajine 20. maja lani, je na to opozoril tudi eden od avtorjev ustave Dmitrij Tabačnik.

Tabačnik je kot vodja predsedniške administracije sodeloval pri pripravi veljavne ukrajinske ustave leta 1996.

O tem je spregovoril za RIA Novosti.

»Lahko rečemo, da po 20. maju Zelenski ni legitimni voditelj Ukrajine, je dejal Tabačnik, ki je govoril v Moskvi in ​​ga v Ukrajini iščejo zaradi »zlorabe položaja«

»Drugačne razlage po ustavi ne more biti,« je dodal.

Tako člen 103 kot tudi »zelo jasno« mnenje ukrajinskega ustavnega sodišča se strinjata, da predsedniški mandat ureja izključno ustava.

Vladimir Putin gives the Dictator Zelensky a lesson in Ukrainian Constitutional Law.

The Constitution of Ukraine provides for the extension of the powers of the Verkhovna Rada of Ukraine, it does not say anything about the powers of the President

Ouch. pic.twitter.com/dFAgIWq02o

— Chay Bowes (@BowesChay) May 28, 2024

Zelenski je trdil, da njegova pravica, da še naprej opravlja predsedniško oblast, izhaja iz vojnega stanja, ki ga je razglasil zaradi konflikta z Rusijo in med katerim ni mogoče izvesti volitev.

Njegovi podporniki so opozorili na zakon na nižji ravni, ki prepoveduje predsedniške volitve v izrednih razmerah.

Ustava pa predvideva le nadaljevanje dela parlamenta v izrednih razmerah.

Tabačnik je to izpostavil kot dokaz, da Zelenski ni več legitimen.

S tem se očitno strinjajo tudi tuji poznavalci ukrajinske ustavne problematike.

Podrobno je to ustavno razlago podal tudi ruski predsednik Vladimir Putin in kot je razvidno iz izjave Donalda Trumpa, se z njo očitno strinjajo tudi v ameriški administraciji.

Kot je v znani strokovni ameriški reviji zapisala Katherina Grivkov:

»V Ukrajini še vedno velja vojno stanje. V skladu s 1. členom ukrajinskega zakona je vojno stanje "poseben pravni režim", ki "zagotavlja zagotavljanje ustreznih državnih organov, vojaškega poveljstva . . . [in] lokalni samoupravi pooblastila, potrebna za ... [začasno omejevanje] ustavnih pravic in svoboščin človeka in državljana.« Podobno člen 8 zagotavlja pravico do izvajanja „. . . začasne omejitve ustavnih pravic in svoboščin človeka in državljana ter pravic in pravnih interesov pravnih oseb.« Tako 1. kot 8. člen poudarjata začasno omejevanje pravic in svoboščin v času vojaške krize. V tem primeru se zdi, da Ukrajina nenehno na novo opredeljuje izraz "začasen", medtem ko pluje po nenehno spreminjajoči se vojaški pokrajini.

Zato 11. člen zagotavlja, da trenutni predsednik Ukrajine in njegova pooblastila "ne morejo biti omejena v razmerah vojnega stanja." Vendar je odsotnost omejitev teh "začasnih" omejitev sama po sebi nezdružljiva z odgovornostjo za izvedbo rednih in svobodnih volitev po mednarodnem pravu. Člen 22 navaja, da "[vsak] poskus uporabe uvedbe vojnega stanja za prevzem oblasti pomeni kršitev zakona."

Oktobra 2023 je bilo vojno stanje podaljšano, posledično pa Verkhovna Rada ni mogla izvesti svojih parlamentarnih volitev. Prav tako je to podaljšanje vojnega stanja preklicalo predsedniške volitve leta 2024. Na podlagi 22. člena je podaljšanje vojnega stanja za preprečevanje parlamentarnih ali predsedniških volitev nezakonit prevzem oblasti.

Medtem ko je predsednika Zelenskega prej izvolilo ukrajinsko ljudstvo, ni več upravičeno izvoljen voditelj njihove države. Njegova moč izhaja iz podaljšanja vojnega stanja, ne iz glasov ukrajinskega ljudstva. Najpomembneje pa je, da bi morale biti omejitve državljanskih in ustavnih pravic tudi v vojnem stanju začasne, ne za nedoločen čas.«

K temu lahko dodamo še veliko vsebinskih potez, ki jih je Zelenski storil in zaradi katerih je - diktator.

Ne le da je v 6. letu svojega 5-letnega mandata, po razglasitvi vojnega stanja, zaradi katerega vlada brez omejitev je prepovedal tudi 11 političnih strank, prepovedal javno rabo ruščine, prepovedal delovanje ukrajinske pravoslane cerkve in sprejel zakon, ki omogoča cenzuro medijev. Ob tem je vse medije združil v eno samo gigantsko medijsko mrežo. 

Novinarji, ki preiskujejo njegovo korupcijo, so vpoklicani in poslani na fronto. 

Američanom tudi ni jasno, kako lahko vlada brez volitev, ko pa so tudi v ZDA v času državljanske vojne tako na severu kot na jugu - organizirali volitve. 

Nobena država ni suspendirala svoje ustave. 

Povsem jasno je tudi, da državni parlament Ukrajine, tako kot je že storil, po ustavi dploh ne more podaljšati mandata predsedniku.

Ta poteza je dodatno osvetlila, da je Zelenski brez mandata, kajti zakaj bi ga sicer parlament poskusil »podaljšati.«

Tukaj je še eno dobro pojasnilo, zakaj je Zelenski diktator.

https://t.co/MuVPQNogcH

— @amuse (@amuse) February 19, 2025

»Če je merilo za diktaturo časovno neomejena prekinitev normalnih demokratičnih procesov, potem je Ukrajina ta prag že prestopila. Res je, da vojna ustvarja skrajne razmere in da so včasih potrebna izredna pooblastila.

Vendar nujnost ne zanika realnosti diktature, temveč le pojasnjuje njen nastanek. Značilnost avtoritarne vladavine je odprava politične konkurence.

Zelenski je nadzoroval sistematično izkoreninjenje opozicijskih strank, zlasti tistih, ki so bile prorusko usmerjene.

Marca 2022 je ukrajinska vlada prepovedala enajst opozicijskih strank, vključno z drugo največjo parlamentarno stranko Opozicijska platforma za življenje, ki je na parlamentarnih volitvah leta 2019 prejela 13 % glasov.

Kot utemeljitev je navedla, da te stranke pomagajo ruskim interesom. Toda politično zatiranje pod krinko nacionalne varnosti je klasična poteza samodržcev v zgodovini.

Enako je po zmagi v španski državljanski vojni storil Francisco Franco, ki je prepovedal vse levičarske in separatistične stranke, češ da simpatizirajo s komunisti.

V nacistični Nemčiji je Hitler s požigom Reichstaga prepovedal komunistično stranko in utrdil enopartijsko vladavino. Stalin seveda ni dovolil nobene konkurence. Prepovedi Zelenskega sicer ne dosegajo iste skrajnosti, vendar sledijo isti logični poti.

Ko vladajoča oblast določi, da je vsa opozicija nelegitimna ali izdajalska, demokracija preneha delovati. Nadzor nad informacijami je še ena značilnost diktature in tudi tu je Zelenski šel po poti avtokratov.

Marca 2022 je njegova vlada odredila združitev vseh večjih televizijskih kanalov v enotno platformo, imenovano "United News".

Utemeljitev je bila, da bo ta ukrep preprečil dezinformacije in zagotovil dosledno sporočilo v času vojne. V praksi pa je to pomenilo nacionalizacijo televizijskih novic, s čimer je bilo zagotovljeno, da bo vladna zgodba edina, ki bo na voljo ukrajinski javnosti.

To ni zgolj vojna cenzura - gre za centralizacijo medijev, ki je značilna za avtokracije po vsem svetu. Med drugo svetovno vojno sta Velika Britanija in ZDA izvajali cenzuro, vendar so njuni mediji ostali neodvisni... 

Njegov mandat naj bi se iztekel leta 2024, vendar je izjavil, da volitev ne bo, dokler se vojna ne konča. To ni začasen odlog - gre za nedoločeno podaljšanje njegove vladavine.

Če so volitve bistvo demokracije, potem je njihova ukinitev njeno zanikanje. Zgodovina ponuja številna opozorila. Med ameriško državljansko vojno Abraham Lincoln ni hotel preklicati volitev in jih je izvedel tudi sredi nacionalne krize...

Argument, da med vojno ni mogoče izvesti volitev, je neprepričljiv. Izrael, država, ki je nenehno v vojni, ni nikoli prekinil volitev. Celo leta 1944, ko so svet zajeli spopadi, so v Združenih državah Amerike potekale predsedniške volitve.

Zavrnitev volitev ni logistična nujnost - gre za politično odločitev. Morda je najmočnejši protiargument, da so Zelenskega ukrepi potrebni za ohranitev ukrajinske suverenosti. Njegovi ukrepi naj bi bili odziv na eksistenčno grožnjo in ne utrjevanje osebne moči.

Vendar to razmišljanje predpostavlja, da se nujnost in diktatura medsebojno izključujeta. Pa se ne. Številni najbolj zloglasni diktatorji v zgodovini so prišli na oblast v času vojne, saj so trdili, da izredne okoliščine zahtevajo izredno oblast.

Stalin je med drugo svetovno vojno izvajal popoln nadzor, ker se je Sovjetska zveza soočala z eksistenčno krizo. Njegova diktatura zaradi tega ni bila nič manj resnična.

Tudi razmeroma zmerni avtokrati, kot je bil Charles de Gaulle, so v trenutkih nacionalne krize prekinili demokratične procese. Ne gre za to, da Zelenski uživa v diktaturi, temveč za to, da jo je sprejel kot vojno sredstvo.

Če Zelenskega označimo za diktatorja, ga s tem ne izenačimo z najhujšimi tirani v zgodovini. Prej moramo priznati, da je temeljni pogoj diktature - nedoločen suspenz demokratičnih norm - že izpolnjen.

Volitve so bile razveljavljene, opozicija je bila odpravljena, mediji pa centralizirani. To niso spekulativni pomisleki o prihodnosti, temveč realnost sedanjosti.

Če bi se teh dejanj lotil drug voditelj v drugi državi, bi zahodni opazovalci brez oklevanja uporabili to oznako.

Če demokracija kaj pomeni, pomeni, da lahko državljani izbirajo svoje voditelje, kritizirajo svojo vlado in prejemajo informacije iz različnih virov. Po teh merilih Ukrajina ne izpolnjuje več pogojev.

Zelenski je lahko nejevoljen diktator, potreben diktator, celo priljubljen diktator, vendar je vseeno diktator. Če hočemo ohraniti demokracijo, je ne smemo obnoviti po vojni, temveč v sedanjosti.

Z vsakim mesecem, ki mine brez volitev, z vsako oddajo, ki predvaja le glas vlade, in z vsako prepovedano opozicijsko stranko se status Ukrajine kot diktature še bolj utrjuje.

In če zgodovina kaj uči, potem to, da se diktature, ko so enkrat vzpostavljene, le redko prostovoljno predajo oblasti. Zelenski je tako kot mnogi pred njim trdil, da izredni časi zahtevajo izredne ukrepe.

To je pogosto res. Toda ko svet opazuje dogajanje, se moramo vprašati: če so volitve, opozicija in neodvisni mediji žrtve vojne, po čem se Ukrajina še razlikuje od nasprotnika?«

Ukrajina se s tem, ko ne izvaja volitev in ko je Zelenski prevzel pooblastila parlamenta – dejansko že nahaja v stanju »mehkega državnega udara« in s tem krši svoje mednarodne obveznosti.

Sklep je jasen: Zelenski je samodržec oziroma diktator!

Zelensky is an aspiring dictator, terminating elections, side-stepping Ukraine's constitution and, actively, persecuting his political adversaries.

Wtf is trudope still doing in leadership ??
When is Canada going to give him the boot ?? https://t.co/t4tlSMaJ92

— Eric Ardor (@ArdorEric70470) March 3, 2025

Njegovi dnevi so zato šteti, tako ali drugače.

A to evropskih politikov, ki tekajo sem in tja po Evropi kot kure brez glave ne moti, da se s tem samodržcem, vse v imenu demokracije in svobode, ne bi slikali na vsakem koraku, ga trepljali po ramenih in bodrili, medtem ko Ukrajino in Evropo vleče še globlje v prepad.

Res, kako dolgo še bo tudi Slovenija še - podpirala diktatorja?

Sicer pa - ali ni še nedolgo Vojko Volk, svetovalec predsednika vlade zagovarjal prepričanje, da naj se Slovenija drži zavezništva z ZDA, ker se menda na Kitajsko ne more obrniti?

Na vprašanje, kam naj se obrne Slovenija, je odgovoril -  h Kitajski zagotovo ne.

»Zagotovo ne na Kitajsko, od koder beži velik del zahodnih proizvajalcev, ker se bojijo carin in drugih povratnih kazni. ZDA so najhitreje rastoče gospodarstvo na svetu, najbolj inovativno in najbolj napredno.

Kdor se dokaže v ZDA, je na vrhu sveta. In Slovenci imamo nekaj visokotehnoloških podjetij, ki so v ZDA izjemno uspešna.«

Kolikšna je verjetnost, da bodo EU države, med njimi Slovneija, lahko metale polena pod noge ne samo Rusiji in Kitajski, pač pa istočasno še ZDA in ob tem imele še vedno odprt prostor za izvoz na ameriški trg?

Odgovor je jasen. Prav neverjetno je, kako se samo v nekaj mesecih položaj v svetu popolnoma spremeni...

In sedaj je lepa priložnost, da z nogiranjem Zelenskega slovenski politiki pokažejo, da s svojimi hvalnicami ZDA - mislijo resno!

Če ne, jih čakajo vse hujše (in povsem točne) obtožbe največje slovenske vojaške zaveznice, češ da so navadni vojni hujskači, podporniki avtokratov in trinogov.

Res ironično, glede na to, koliko vojn so vlade te iste ZDA (vključno z ukrajinsko in ob pomoči prve vlade Trumpa) sprožile po svetu.

Ampak takrat so slovenski diplomati in politiki strahopetno molčali.

Danes pa so, zaradi neposlušnosti in v napačno smer (v podaljševanje vojne v Ukrajini!) usmerjene aktivnosti deležni (upravičenih) zaušnic od lastnih gospodarjev.

In to iz ZDA, z, kot bi rekel Volk, vrha sveta!

Pa še vedno jim ne kapne.

Koliko diplomatskih in gospodarskih zaušnic bo torej še potrebnih, da bo tudi slovenska vlada spoznala, da je že skrajni čas, da tudi Slovenija preneha podpirati diktatorja Zelenskega in njegovo izgubljeno vojno?