sobota, 01. november 2025 leto 30 / št. 305
Opozorilo: Venezuelsko vojaško letalstvo pokazalo največjo grožnjo ameriškim ladjam – ruske supersonične rakete
Spopad med interesi ZDA in suvereno državo – to je okvir, v katerem je treba razumeti vse večje vojaške napetosti med Venezuelo in Združenimi državami Amerike (ZDA).
V tem kontekstu igrajo ključno vlogo rakete Kh‑31, nameščene pri venezuelanskih letalih Su‑30MK2, ki so jih 29. oktobra javno predstavili venezuelski mediji.
Raketa Kh-31 je hitra, supersonična, z zasnovo za izstrelitev iz letal – v konkretnem primeru iz Su-30MK2, ruskih letal, ki jih poseduje venezuelska vojska.
Kar zadeva domet, so navedbe sicer nekoliko nejasne: v odprtih virih najdemo, da ima standardna različica domet okrog 70 km.
Pri nekaterih moderniziranih različicah (npr. Kh-31AD) naj bi domet že znašal med 120 in 160 km.
Za praktično oceno varnostne slike velja domnevati, da raketa venezuelske vrste lahko doseže vsaj nekaj deset kilometrov in do okoli sto kilometrov – kar je ključno pri pomorskem približevanju ameriških ladij.
Seveda pa se te rakete na letalih, ki letijo zelo hitro, lahko tudi zelo hitro približajo ameriškim silam.
Glede tega, kako blizu so ameriške ladje trenutno ob obali Venezuele, so razpoložljivi viri spet nekoliko nejasni, a kažejo na zelo konkretno bližino.
Recimo, satelitski podatki kažejo, da so ameriške ladje približno 124 milj (~ 200 km) od otoka La Orchila Island – ta otok leži v severnem Karibskem morju v neposredni bližini venezuelske obale.
Če upoštevamo, da je ameriško ladjevje razporejeno tudi v območju južnega Karibskega morja in da se posamezne enote lahko premikajo še bližje, potem je jasno: ladje ZDA so – po lastnih navedbah ali ocenah opazovalcev – že znotraj območja, kjer jih protiladijske rakete venezuelskega zračnega letalstva lahko ogrožajo.
Kljub ameriški pomorski premoči, raketa Kh-31 predstavlja realno nevarnost.
Z vidika ameriške vojaške doktrine imajo ZDA v pomorski sferi jasno prevlado – tako v letalonsilkah, kot v ladjah, podmornicah, letalih, izvidniških sistemih.
Venezuelan Su-30MK2 firing Kh-31A “Krypton” air to surface missile. pic.twitter.com/faoNPe4fq6
— ST (@aviation07101) February 22, 2023
A prav tu Venezuela z raketo Kh-31 razkriva ameriško šibkosti – ob približevanju venezuelski obali.
Video z dne 29. oktobra 2025 prikazuje Su-30MK2 z raketami Kh-31 pod krili, kar jasno signalizira pripravljenost za politiko omejevanja dostopa (“anti-access”) ameriškim silam.
To pomeni: če ameriška ladja pristopi preblizu obale Venezuele, postane tarča, ki nima več veliko reakcijskega časa, ker supersonična raketa Kh-31A leti nizko nad morjem in z zmanjšanim opozorilnim časom za napadane.
Zaradi tega bodo ameriške sile prisiljene imeti ladje dlje od obale, razporejati več izvidniških in protiletalskih enot, kar pomeni povečanje operativnih stroškov in omejevanje ameriške taktične svobode.
Poleg ofenzivne raketne komponente ima Venezuela tudi relativno močno protizračno oziroma protiletalsko zaščito – torej sisteme, ki lahko delujejo proti ameriškim letalom in raketam.
Čeprav javni viri ne opisujejo izčrpno vseh sistemov, je znano, da imajo ruske protizračne sisteme S-300 in podobne ter da geografija, kombinirana s sistemom obrambe, daje prednost branilcem.
Vendar ima ta zaščita pomembno slabost: država je velika, obala dolga, teren razgiban – sistem ne more enostavno pokriti vsakršnega napada ameriških sil.
V primeru visoko intenzivne pomorske ali kombinirane operacije ZDA ostaja vprašanje: ali bo Venezuela dovolj močna, da se uspešno upre ameriškim silam, ki imajo številčno in tehnološko prednost.
Ob tem ni možno spregledati tudi političnega konteksta napada, ki se pripraclja: ZDA uradno deklarirajo svojo prisotnost v južnem Karibskem morju kot boj proti narkotikom, a obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da je cilj tudi pritisk na predsednika Nicolása Madura, z namenom spremembe režima, in posledično nadzor nad bogatimi naftnimi viri Venezuele.
Venezuelski mediji in politični voditelji na to jasno opozarjajo – prisotnost ameriških ladij in letal poskušajo prikazati kot neposredni zunanji vojaški pritisk na suvereno državo.
Trenutek, v katerem se ZDA postavljajo v položaj nadzora nad Karibskim morjem pod krinko »protiteroristične« in »protinarkotične« misije ni naključje ker gre – ali bi lahko šlo – za klasično prakso velikih sil, ki intervenira v manjši državi zaradi svojih strateških interesov.
Zavedati se je treba, da je Venezuela ena od držav z velikimi naftnimi zalogami, in ZDA že dolgo vzpostavljajo način, da vzpostavijo vpliv na regijo.
ZDA bi potrebovale varen dotok nafte iz Venezuele tudi v primeru ponovljenih napadov na Iran, ki so prav tako del dolgoročne ameriške strategije.
To bi bilo še posebej pomembno zaradi zaprtja Hormuške ožine, kar bi zagotovo sledilo ameriški agresiji na Iran.
Če povzamemo: za ameriško vojsko je – ob morebitnem napadu na Venezuelo – ena izmed največjih nevarnosti prav raketa Kh-31, nameščena na venezuelskih Su-30MK2.
Venezuela Patrols with Russian Su-30MK2 !!!
— (@SMO_VZ) October 29, 2025
If USA thinks it will have an easy time....
GUESS AGAIN !!!! https://t.co/6QfIJCAhsY pic.twitter.com/ZOkgswX5JB
Ta raketa z dometom - okvirno 70 km in v moderniziranih različicah tudi do 120-160 km – predstavlja realno grožnjo ladjam ZDA, če se te približajo obali.
Ladje ZDA so že v območju približno 200 km od venezuelske obale – kar pomeni, da so že v dometu raket in letal venezuelske vojske.
