REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Madžarska in Slovaška vrnili udarec: Zaradi ukrajinske blokade nafte Ukrajini prekinjena dobava elektrike in EU denarja

Madžarska in Slovaška vrnili udarec: Zaradi ukrajinske blokade nafte Ukrajini prekinjena dobava elektrike in EU denarjaOrbán je že ustavil elektriko v smeri Ukrajine... Vir: X, posnetek zaslona

Potem ko je Ukrajina enostransko prekinila dobave nafte ruskega podjetja Lukoil preko naftovoda »Družba«, ki gre preko njenega ozemlja do Slovaške in Madžarske (zaradi novih ukrajinskih sankcij Lukoilu) sta se obe državi že odzvali.

Od polnoči tako Ukrajina, ki ima zaradi v veliki meri že uničene energetske infrastrukture velike težave z oskrbo z elektriko ne dobiva več nobene elektrike iz Madžarske in Slovaške.

Pred tem je Ukrajina največ elektrike uvažala s strani štirih zahodnih sosed, tudi Poljske in Romunije.

Vse kaže, da se arogantno ukrajinsko vodstvo države še ni naučilo pomena pojma reprociteta v mednarodnih odnosih in bo sedaj lekcijo dobilo na težji način.

Od njih je sicer, kot poročajo mediji, Kijev neposredno po blokadi nafte takoj zahteval uvoz novih količin elektrike.

Ob tem bo Madžarska blokirala tudi sredstva Evropske unije za države članice, ki so poslale strelivo v Ukrajino, dokler Kijev ne bo dovolil, da nafta ruske družbe Lukoil poteka po naftovodu na njenem ozemlju, je danes povedal madžarski zunanji minister Péter Szijjártó.

»Pojasnil sem, da morajo vsi pozabiti na plačilo 6,5 milijarde evrov iz Evropske mirovne pomoči (EPF) kot nadomestilo za pošiljke orožja, dokler Ukrajina ne reši tega vprašanja«, je dejal Szijjártó za televizijo ATV.

Ocenil je, da je Evropska komisija zdaj v težkem položaju, saj Ukrajina, kot je dejal, krši dogovor, ki ga je pred tem sklenila z Evropsko unijo.

»Zdaj bi torej moralo biti jasno, ali je Evropska komisija sposobna zastopati evropske interese, interese evropskih držav, še posebej v tako kritični zadevi, kot je zanesljivost oskrbe z energijo«, je poudaril Szijjártó.

Pojasnil je, da je v pridružitvenem sporazumu med Evropsko unijo in Ukrajino zapisano, da Ukrajina ne more popolnoma ali delno prekiniti tranzita energentov preko Ukrajine v države članice EU.

»Zdaj je situacija taka, da oskrbo z energijo dveh držav članic Evropske unije, Madžarske in Slovaške, ogrožajo tudi Ukrajinci, saj 33 odstotkov našega uvoza surove nafte, približno 40-45 odstotkov slovaške surove nafte pa prihaja iz Lukoila, iz Rusije, preko Ukrajine«, je povedal Szijjártó.

Zato julija Lukoil ni dostavljal nafte prek Ukrajine v Slovaško in Madžarsko.

Bruseljski Politico je pred tem pisal, da se Madžarska sooča z energetsko krizo zaradi omejitev tranzita nafte.

Zanimivo je tudi, da je samo junija letos Ukrajina uvozila več elektrike kot v vsem letu prej.

Kljub temu je s svojimi sankcijami prizadela Slovaško in Madžarsko.

Kar se tiče nafte, Madžarska in Slovaška ne bosta občutili takojšnjih posledic, bodo pa te težje na daljši rok.

Szijjártó je izjavil, da so razmere trenutno stabilizirane s pomočjo »začasnih rešitev«, a dodal, da dolgoročno ni mogoče zagotoviti zanesljive oskrbe Madžarske in Slovaške z nafto brez Lukoilove nafte.

Madžarska in Slovaška sta ob tem Ukrajini zaradi odločitve Kijeva, da omeji dobavo nafte družbi Lukoil, zagrozili s tožbo.

Budimpešta in Bratislava sta se odločno odzvali, saj motnje v oskrbi z energijo ogrožajo njuni gospodarstvi.

Zanimivo je tudi, da je samo junija letos Ukrajina uvozila več elektrike kot v vsem letu prej. Kljub temu je s svojimi sankcijami prizadela Slovaško in Madžarsko.

Državi sta v skupnem pismu pozvali Evropsko komisijo, naj posreduje in sproži postopek posvetovanja v okviru pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino.

Bruselj je potrdil prejem pisma in napovedal, da bo morebitne postopke sprožila sama izvršna oblast, torej Evropska komisija, ki ima izključno pristojnost za trgovinsko politiko.

»Trenutno preučujemo vsebino tega pisma in zbiramo več informacij, preden sprejmemo kakršno koli odločitev,« je dejal tiskovni predstavnik Komisije.

Pismo je bilo poslano v ponedeljek, ko so se zunanji ministri EU zbrali na srečanju, kjer je bila na vrhu dnevnega reda tako imenovana »ruska agresija.«

Madžarski zunanji minister Szijjártó je izkoristil priložnost, da temo izpostavi svojim kolegom. »Ukrajinskim oblastem smo povedali, da je bila to nerazumljiva, nesprejemljiva in neprijazna odločitev,« je dejal Szijjártó v izjavi.

»Mi prispevamo, medtem ko Ukrajina ogroža varnost naše oskrbe z energijo,« je dejal.

Slovaški zunanji minister Juraj Blanár je bil prav tako kritičen in je dejal, da omejitve dobave Lukoila predstavljajo »očitno kršitev« pridružitvenega sporazuma. »Zavračamo biti politično orodje,« je zapisal na Facebooku. »Odločno se bomo branili in uporabili vse možnosti evropskega prava.«

Evropska komisija je zdaj v težkem položaju, saj Ukrajina krši dogovor, ki ga je pred tem sklenila z Evropsko unijo.

Madžarska in Slovaška opozarjata, da bosta Ukrajino tožili, če posredovanje pod vodstvom EU ne bo prineslo zadovoljivega odgovora.

Obe državi, skupaj s Češko, sta izvzeti iz vseevropske prepovedi nakupa ruske surove nafte.

Odstopanje omogoča trem državam brez izhoda na morje prejemanje zalog nafte prek naftovoda Družba, ki potuje iz Rusije v srednjo Evropo.

Lukoil je glavni uporabnik plinovoda, vendar ga uporabljajo tudi druga podjetja, kot so Tatneft, Gazprom Neft in Russneft.

Južni krak naftovoda vsak dan prepelje približno 250.000 sodčkov ruske nafte, največji kupec pa je skupina MOL, ki upravlja rafinerije na Slovaškem in Madžarskem.

»Sankcije EU, ki smo jim večkrat oporekali in za katere se je izkazalo, da imajo večji negativni vpliv na Slovaško in EU kot na samo Rusijo, določajo, da ima Slovaška izjemo pri uvozu nafte do konca leta,« je dejal Blanár. »Ukrajinska stran nam je preprečila uveljavitev te izjeme.«

Spor se je zgodil sumljivo hitro po Orbánovi mirovni misiji, nizu obiskov, med katerimi je madžarski premier obiskal Kijev, Moskvo in Peking, da bi razpravljal o koncu vojne v Ukrajini.

Namesto da bi imel Viktor Orbán podporo članic EU zaradi mirovnih prizadevanj, pa mu večina članic – nasprotuje.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke