REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vojni mir? »Trump se je zapletel v izgubljeno vojno, iz katere ne more preprosto oditi!«

Vojni mir? »Trump se je zapletel v izgubljeno vojno, iz katere ne more preprosto oditi!«Nova zmaga Donalda Trumpa in njegovega vojnega ministra...

Le kaj se dogaja z ameriško »iransko vojno«? Imam opravka s premirjem med vojno? Vojno v času miru?

Marsikomu, tudi strokovnjakom, ni več jasno, kaj se sploh dogaja... 

Obstaja premirje, ki to ni, spopadi se nadaljujejo, pogajanja morda potekajo, morda pa tudi ne, Donald Trump vsak dan obljublja konec vojne, ki pa ji ni videti konca – kajti v zadnjih objavah Trump celo jasno trdi, da bodo ZDA zasegle določene dele iranskega ozemlja, predvsem otok Kharg, kar pa je z vojaškega vidika očitno samomorilska misija.

Trump je sicer pravkar napovedal, da je vojna z Iranom končana in da bo mir podpisan v Evropi...

Benjamina Netanjahuja naj bi medtem izključil iz pogajanj - kar bi lahko bil določen problem, ki pa ga ameriški predsednik očitno ne vidi.

Iran je takoj že (znova) zanikal trditve Trumpa...

Kaj se torej dogaja?

Indijski vojaški analitik in nekdanji visoki častnik indijske vojske pojasnjuje, kaj je v ozadju vojne v Iranu in zakaj Donald Trump ne more ne naprej - in ne nazaj...

Medtem se Trump igra igrico napovedi miru in groženj Iranu, med katerimi njjegovi prijatelji in družina prodajajo in kupujejo delnice naftnih podjetij - in bogatijo... 

Pravin Sawhney nekdanji visoki častnik indijske vojske in vojaški analitik, ki ima svoj YouTube kanal je v pogovoru na kanalu »Dialogue Works«, kjer se je pogovarjal z iranskim voditeljem (ki dela iz Brazilije) Nimo R. Alkhorshidom poskusil pojasniti, zakaj opazujemo tako nenavadno dogajanje.

Komentiral je zadnje dogodke, napade in protinapade ZDA ter Irana.

Voditelj oddaje je najprej pojasnil, da so Združene države so najprej napadle dva otoka, predvsem otok Qeshm in otok Sirik ter še nekaj mest v Iranu.

In potem je sledil iranski napad na ameriške baze v državah GCC, v Kuvajtu, Bahrajnu in Jordaniji. V Jordaniji pa so zadeli, tako se zdi, na podlagi posnetkov, letalsko bazo Mu'afaq Salty.

Obstajajo nepotrjena poročila, ki kažejo, da Iran z uporabo balističnih raket uničuje lovske letala v tej bazi.

To posredno potrjuje tudi izjava generala in Trumpovega zaupnika Keitha Kellogga, ki je dejal, da ta vrsta vojne ni v ameriškem slogu ter da je potrebno »iti tja, dokončati delo in se čim prej umakniti.«

Pravin Sawhney je takole ocenil zadnje dogodke: »Stanje v Zahodni Aziji je situacija brez vojne in brez miru. Zgodilo se je, da je Iran po 39 dneh zračne vojne zmagal v vojni.

Iran, ki se je v začetku boril v vojni za preživetje, je danes v prevladujočem položaju.

Iran, ki se je v začetku boril v vojni za preživetje, je danes v prevladujočem položaju.

Iran zato išče nov povojni regionalni okvir. V bistvu to pomeni, da bo za zahodnoazijske probleme obstajala zahodnoazijska rešitev...

Torej, problem s predsednikom Trumpom je, da se je predsednik Trump spustil v vojno, ne da bi razumel, za kaj gre v vojni, ne da bi razumel pomen te vojne. V vojno ga je prepričal Netanjahu. ki je popolnoma jasen glede svojih vojnih ciljev.

Predsednika Trumpa je zvabil v to vojno, ko mu je rekel, da bi lahko v Iranu ustvaril Venezuelo. Ampak Iran je seveda drugačen. Zdaj je torej problem v tem, da nima vojaških možnosti za to.

Poskusil je z zračno možnostjo, ki že 39 dni ni delovala. Po tem je poskusil s posebnimi operacijami, ki seveda ne bodo delovale. Kar zadeva kopensko možnost, je nima iz preprostega razloga, ker imajo Američani po vsem svetu približno 800 oporišč.

Veliko njihovih sil je tam. In v tem primeru mora zahtevati vpoklic, mobilizacijo. Če mora dobiti kopenske sile, je za to potrebno dovoljenje ameriškega kongresa.

Torej, to je zelo dolga odločitev. Kopenske možnosti zato ni. Potem je imel na voljo le še pomorsko blokado in to je tudi storil.

Zdaj poskuša Irance prisiliti v nekaj, česar Iranci ne bodo sprejeli. Zapletel se je v to vojno in sedaj se ne more niti vrniti.

Zdaj poskuša Irance prisiliti v nekaj, česar Iranci ne bodo sprejeli. Zapletel se je v to vojno in sedaj se ne more niti vrniti.

Ne strinjam se z analitiki, ki pravijo, da lahko predsednik Trump preprosto odide, ker to ni ameriška vojna.

Tega ne more storiti iz treh velikih razlogov. Prvi razlog je, da Iranci pravijo, da je za lokalni problem potrebna lokalna rešitev. Če se bodo Američani umaknili od tod, je le vprašanje časa, kdaj bodo morali zapreti tudi ameriške baze na tleh GCC.

Gre tudi za vprašanje časa. To pomeni konec petrodolarjev. Vemo že, da imajo ZDA 39 bilijonov dolarjev državnega dolga, za katerega morajo vsako leto porabiti bilijon dolarjev le za obresti.

Torej, če izgubijo petrodolarje, so v velikih težavah. Zato ne more oditi. Tretji razlog, zakaj ne more oditi, pa je ta, da se mnogi ne zavedajo, da se na evrazijskem kopnem, brez Zahodne Evrope, trenutno dogaja globalni boj.

Ta se ne dogaja v azijsko-pacifiški regiji. Ko rečem, da se tekmovanje dogaja tukaj, to pomeni, da so vse tri velike sile v današnjem večpolarnem svetu, za katere vemo, da so Amerika, Kitajska in Rusija, vse vpletene v Evrazijo, saj so srednjeazijske republike zelo bogate z minerali.

Ameriški veleposlanik v Indiji in posebni odposlanec za južno Azijo in srednjeazijske republike je mož po imenu Sergio Gore. To je prvič, da ima Amerika v Indiji veleposlanika, ki je hkrati tudi posebni odposlanec za srednjeazijske republike.

Vse se zato vrti okoli srednjeazijskih republik. Spomnite se, da je avgusta 2025, če smo natančni, datum je bil 8. avgust 2025, predsednik Trump dosegel premirje med Azerbajdžanom in Armenijo. Obstajala je tristranska skupna deklaracija, da je združil dve državi na Južnem Kavkazu, zelo pomembni državi, ki sta se borili druga z drugo.

Če izgubijo petrodolarje, so v velikih težavah. Zato ne more oditi.

In po tem se je zgodilo, da sta se državi dogovorili o tako imenovani Trumpovi poti do mednarodnega miru in blaginje. To v bistvu pomeni, da ko pogledate Kazahstan, nato Kaspijsko morje, Transkaspijsko morje, nato pridete do Azerbajdžana. Greste lahko po tej poti, kjer bodo imeli optične kable, tudi železniške proge.

Tako so načrtovali, ker so jo najeli za 99 let.

Če greste po tej poti pridete do Azerbajdžana, Armenije, Turčije in naprej v Evropo. To je bilo dogovorjeno takrat avgusta. In po tem se je zgodilo, da so se novembra 2025 države C5 prvič sestale na vrhu v Beli hiši.

In tam so bili voditelji vseh petih držav. Vodje vlad so bili tam, tam je bil tudi Trump in tam je bil tudi Sergej Gorbačov... Z drugimi besedami, dolgoročno in kratkoročno gre za oblikovanje Srednjeazijske republike, kar je tudi v podzavesti Rusov.

Vse se zato vrti okoli srednjeazijskih republik ...Če bo Trump zdaj odšel iz Zahodne Azije, bo ta geopolitični boj na izjemno strateško občutljivem območju končan.

Če bo Trump zdaj odšel iz Zahodne Azije, bo ta geopolitični boj na izjemno strateško občutljivem območju končan.

Ne bom se spuščal v podrobnosti, ampak to je bistvo. Tretja točka pa je, prosim, da se spomnite tudi, da sta se, ko je predsednik Trump odšel na Kitajsko na srečanje s Xi Jinpingom, državi dogovorili o tako imenovani konstruktivni strateški stabilnosti.

Takoj zatem je predsednik Putin prišel na Kitajsko in oba voditelja, Putin in Xi Jinping, sta podpisala izjemno pomemben dokument, ki se imenuje nastanek večpolarnega sveta in mednarodnih odnosov nove vrste.

Kaj so mednarodni odnosi nove vrste? To je nov svetovni red...Nastaja nov svetovni red. Gre za spremembo, ki se zgodi enkrat na stoletje. Stari red oziroma obstoječi red, ki so ga vodili Američani, pa zdaj v zahodni Aziji močno upada...«

In kje je tukaj vloga Irana – ga vse to lahko prisili, da sprejme ameriške mirovne pogoje?

»Tudi Iranci si želijo mir. Toda Iran je prehodil določeno pot. Iran je prestal veliko bolečin.

Stanje, ki je obstajalo pred vojno, pred 28. februarjem, ni takšno, kot je danes.

Ko predsednik Trump danes pravi, da so vode v Hormuški ožini mednarodne, to ni res. Gre za ozemeljske vode, ki pa so v mednarodni uporabi in za to ima Iran podporo dveh velikih sil v večpolarnem svetu, Rusije in Kitajske, ki pravita, da je to območje del iranske suverenosti.

In to je razlog, zakaj Američani ne morejo odpraviti dejstva, da je oblast držav Perzijskega zaliva resničnost. Tega se ne morejo znebiti,« ocenjuje nekdanji visoki častnik indijske vojske.

Ostali del pogovora si lahko ogledate na povezavi spodaj.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke