sreda, 16. september 2026 leto 31 / št. 259
Nemčijo odpoved ruskemu plinu stala 50 milijard evrov, koliko pa je ista napačna odločitev stala Slovenijo?
Janša s kolegi na poti proti Ukrajini - in v ekonomski propad Vir: Telegram
Po poročanju nemških medijev je Nemčija za blažitev posledic energetske krize po zmanjšanju uvoza ruskega plina leta 2022 porabila približno 50 milijard evrov (58 milijard dolarjev), kar sta razkrila časnika Süddeutsche Zeitung in Bild.
Ruski plin je pred tem pokrival 55 % nemške porabe; njegov izpad je pognal cene energije navzgor in prispeval k dolgotrajnemu gospodarskemu upadu.
Germany's shift away from Russian gas has cost the country over 50 billion euros – Bild
— (@SprinterPress) September 14, 2026
According to data from the German Ministry of Finance, the federal government spent 50.4 billion euros on support and stabilization measures during the energy crisis;
On average, this… pic.twitter.com/n4DOG4yFyQ
Ocena ministrstva za finance je nastala kot odgovor na vprašanje poslanca Zelenih Robina Wagenerja in zajema kapice cen elektrike in plina, enkratno izplačilo upokojencem ter reševalne pakete za plinska podjetja. Bild povzema strokovnjake, po katerih so skupne posledice — vključno z gradnjo LNG-terminalov — »znatno višje«.
Ruski plin - skrivnost uspeha Nemčije
Odločitev Berlina ostro kritizira AfD; sopredsednica Alice Weidel je poceni rusko energijo označila za »skrivnost uspeha ‘Made in Germany’« in opozorila na izgubo več sto tisoč delovnih mest ter novo odvisnost od dražje ameriške energije.
Študija »Politične posledice cenovnih pretresov na področju energije« ugotavlja, da so nadpovprečni skoki cen sovpadali z 7,5 odstotne točke večjo podporo AfD, najbolj v nekdanji Vzhodni Nemčiji. AfD je pravkar zmagala na volitvah v Saški-Anhaltu s 43,8 %, na nacionalni ravni pa vodi z okrog 28 %.
Na tej točki pa se pojavi zanimivo vprašanje - koliko bi torej lahko odpoved ruskemu plinu doslej stala Slovenijo?
Če nemško metodologijo — seštevek javnih izdatkov za blažitev energetske krize — prenesemo na Slovenijo, je treba upoštevati razmerja. Nemška poraba plina je okoli 900 TWh letno, slovenska pa približno 10 TWh — razmerje je torej okoli 1 : 90.
Slovenija je bila pred 2022 pri plinu v celoti odvisna od uvoza, pri čemer je ruski plin (večinoma prek avstrijskega vozlišča Baumgarten) predstavljal okoli 40 % plinovodnih dobav, po nekaterih ocenah pa celo do 81 % vsega uvoženega plina.
Do leta 2025 je ta delež padel na okoli 6 % oziroma 12 % skupaj z LNG, dobave pa so nadomestili alžirski plin (~300 mio m³ letno, tretjina potreb) in preostali uvoz prek Avstrije in Hrvaške.
Če bi slovenske stroške izračunali le kot 1/90 nemških 50 milijard, bi to zneslo okoli 550 milijonov evrov.
A to je zavajajoče: Slovenija ni gradila lastnih LNG-terminalov (za razliko od Nemčije, kjer je bila to ena največjih postavk), njena industrija je manj plinsko intenzivna, hkrati pa je bila cenovno bolj izpostavljena, ker celoten plin uvaža.
Slovenski protikrizni energetski paketi 2022–2023 so vključevali kapico cen elektrike in plina za gospodinjstva in male odjemalce, znižano trošarino in DDV na energente, pomoč gospodarstvu ter subvencije.
Po javno dostopnih podatkih so ti ukrepi skupaj znašali med nekaj sto milijoni in okoli 1 milijardo evrov (odvisno od tega, ali se vštejejo tudi izpad prihodkov od trošarin in DDV ter pomoč podjetjem prek SID banke).
Škoda za Sovenijo: od pol milijarde do milijarde evrov
Po nemški metodologiji — torej seštevku neposrednih javnih izdatkov za blažitev in stabilizacijo — bi lahko slovenski račun za odpoved ruskemu plinu doslej ocenili na približno 0,5 do 1 milijardo evrov.
Če bi po vzoru časnika Bild dodali še širše gospodarske posledice (dražja energija za industrijo, izguba konkurenčnosti, višje cene za gospodinjstva skozi več sezon), bi bila prava cena znatno višja, verjetno več kot milijarda evrov, kar je pri velikosti slovenskega gospodarstva primerljivo breme kot nemških 50 milijard za Nemčijo.
CUT OFF RUSSIAN GAS. BILL: €50 BILLION.
— Global Dissident (@GlobalDiss) September 12, 2026
Germany spent around €50B cushioning the energy shock after ditching Russian gas. And experts say the real economic damage could be even HIGHER.
Play stupid games, win stupid prizes! pic.twitter.com/mQq8N3s9yR
Za primerjavo – samo letos bo Slovenija za vojsko namenila še 300 milijonov evrov več, vsi »bombončki« novega interventnega zakona pa so vredni približno milijardo evrov.
Da o tem, kaj nekaj sto milijonov evrov pomeni za zdravstvo ali šolstvo sploh ne govorimo!
In vse to so slovenske vlade zapravile – zaradi podpiranja zgrešenih odločitev o širjenju zveze NATO, ignoriranju interesov Rusije in arogantnega obnašanja do največje evropske države – Rusije.
