REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zavarovanje proti terorizmu in stave na padec stolpnic: denarna sled, ki se je končala brez epiloga

Zavarovanje proti terorizmu in stave na padec stolpnic: denarna sled, ki se je končala brez epilogaPravi organizatorji napadov 11/9 niso bili arabski teroristi...

Kriminalisti vedo: kadar se pred zločinom pojavijo anomalije na trgu – nakupi zavarovanj, stave na padec vrednosti – ni nujno dokaz, je pa najpomembnejša sled, ki je ni dovoljeno zanemariti.

Pri 11. septembru 2001 sta bili taki anomaliji dve: ena je imela ime in priimek, druga pa se je končala na iz ruševin rešenih trdih diskih.

Človek, ki je zavrnil ponudbo brez zavarovanja terorizma

Julija 2001, manj kot dva meseca pred napadi, je podjetnik Larry Silverstein prevzel najem Svetovnega trgovinskega centra od luke Port Authority – posel vreden več kot 3 milijarde dolarjev. Pogajanja so bila izjemno trda, na trenutke prekinjena.

Po poročanju Wall Street Journala je Silverstein vztrajal pri eni stvari: da pogodba vključuje polno zavarovanje proti terorizmu.

Silverstein je konec julija 2001 podpisal pogodbo o 99-letnem najemu Svetovnega trgovinskega centra (WTC) in od takrat naprej je vsako jutro prihajal na zajtrk v restavracijo Windows on the World na vrhu severnega stolpa. Razen zjutraj 11. septembra.

To v letu 2001 ni bilo standardno – teroristično zavarovanje je bilo nišni, drag produkt, ki so ga sklepalipo izjemnih okoliščinah.

Port Authority je ponujala nižjo premijo brez teroristične klavzule; Silverstein je odklonil. Zgodilo se je nemogoče: posel je bil sklenjen, z terorističnim zavarovanjem, šest tednov pred največjim terorističnim napadom v zgodovini.

Mimogrede: zgradbi sta bili tudi polni azbesta ter drugih nevarnih snovi in nujni temeljite obnove, ki bi stala verjetno več, kot sama investicija…

Nenavadnih zadev je še več.

Vsako nedeljo popoldne po newyorškem času je Benjamin Netanjahu poklical Larryja Silversteina. Tema pogovora ni bila pomembna. Prav tako ni bilo pomembno, kje se je Bibi nahajal. Vedno je poklical. O tem je novembra 2001 poročal časopis Haaretz.

Silverstein je konec julija 2001 podpisal pogodbo o 99-letnem najemu Svetovnega trgovinskega centra (WTC) in od takrat naprej je vsako jutro prihajal na zajtrk v restavracijo Windows on the World na vrhu severnega stolpa. Razen zjutraj 11. septembra.

Tudi Epsteinov sosed in sedanji ameriški minister Howard Lutnick ni prišel v WTC. 

Ob sklenitvi posla – približno šest do sedem tednov pred napadi – je sklenil zavarovanje, ki je vključevalo kritje za primer terorističnega napada; nato se je leta pravdal na sodišču, češ da dve letali pomenita dva ločena dogodka, da bi lahko iztržil dvojno odškodnino.

Stolpa sta bila polna azbesta. Uprava pristanišča (Port Authority) je že pred tem računala na stroške v višini od 500 milijonov do milijarde dolarjev samo za njegovo odstranitev.

Le niz naključij, kajne?

Po napadih pa je Silverstein pravno uveljavil celo stališče, da sta bili dve letali – dva ločena teroristična »dogodka« – in tako sprožil dvojno izplačilo.

Po sodnih bojih (dokončno 2004) je zbral okoli 4,55 milijarde dolarjev.

Tisti jutro Larry Silverstein ni bil v stavbi – dermatološki pregled, je pojasnil. Tisti dan niso bil v stavbi niti njegov sin niti hči. Sreča?

Seveda je možna. A sreča, statistika in pravna bitka za dvojno izplačilo tvorijo sliko, ki je razumna preiskava ne bi smela spustiti iz rok – Komisija 9/11 o vsem tem ni poročala niti z besedo.

Štiridesetkratnik na padec stolpnic

Zgodba, ki se danes ponavlja pred Trumpovimi napadi na Iran se je začela že pred več desetletji.

Dan pred napadi so se opcijske transakcije na padec (put opcije) za letalski družbi American Airlines in United Airlines – obeh družb, katerih letali sta bili ugrabljeni – gibale po ocenah analitikov 10- do 40-krat nad običajnim dnevnim povprečjem.

Ena sama transakcija je vsebovala opcije na 40.000 delnic. Vzporedno so se kupovale naraščajoče opcije na obrambne dobavitelje.

Dan pred napadi so se opcijske transakcije na padec (put opcije) za letalski družbi American Airlines in United Airlines – obeh družb, katerih letali sta bili ugrabljeni – gibale po ocenah analitikov 10- do 40-krat nad običajnim dnevnim povprečjem. Vzporedno so se kupovale naraščajoče opcije na obrambne dobavitelje.

Securities and Exchange Commission je odprla preiskavo. Izmenjave so bile preverjene, angažirali so tuje regulatorje. In kaj so ugotovili?

Nič – oziroma: niso našli povezave z Al Kaido. Komisija 9/11 je o celotni zadevi napisala en sam odstavek in zaključila, da so bile transakcije skladne z legitimnimi trgovinskimi strategijami.

Rešitelj trdih diskov iz ruševin, nemško podjetje Convar, je medtem trdilo, da so na rešenih diskih naleteli na sledi sumljivih finančnih transakcij iz časa nekaj ur pred napadi – tudi ti podatki so se izgubili vjamo brez dna in preiskave.

Ključno vprašanje ni, ali so nakupi dokaz notranjega znanja – to ni dokazano. Ključno vprašanje je: zakaj se je preiskava končala takoj, ko je bila očiščena vpletenost Al Kaide?

Kdor je vedel za napad in nanj stavil, ni bila Al Kaida. Kdorkoli je bil, ni bil nikoli poimenovan. V vsaki drugi veliki finančni preiskavi bi bila identifikacija trgovcev prva naloga; tukaj je bila zadnja.

In še ena zanimivost.

10. septembra 2001 je Donald Rumsfeld na novinarski konferenci razkril, da je Pentagon izgubil sled za 2,3 bilijona dolarjev.

Manj kot 24 ur pozneje je bila ta dokumentacija uničena, ko je »letalo« zadelo oddelek Pentagona za finančne evidence.

Nato nihče ni postavljal vprašanj, saj je bila celotna država v vojni.

Viri: 9/11 Commission Report (2004), poglavje 5; Wall Street Journal, poročila o zavarovalnih pogajanjih WTC (2001–2003); SEC/9/11 Commission, ugotovitve o put opcijah (2004); reportaža o Convar (nemški mediji, 2001–2002); insajder.com/svet/termit-nanotermat-tapiserija-lazi-popolna-cenzura-v-medijih-kako-sta-v-resnici-padla-dvojcka-11

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek