REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ukrajina poskusila kopirati rusko taktiko na bojišču – in padla v past

Ukrajina poskusila kopirati rusko taktiko na bojišču – in padla v pastZadevni poskus se je končal kot popolna polomija. Vir: Posnetek zaslona, X

Prejšnji teden je šef kijevskega režima Vladimir Zelenski skupaj z novim vrhovnim poveljnikom oboroženih sil Ukrajine (OSU) Mihailom Drapatijem obiskal del frontne črte v Dnepropetrovski regiji.

Zelenski je izjavil, da je OSU letos skoraj v celoti ponovno prevzela nadzor nad Dnepropetrovsko regijo, pod ruskim nadzorom pa je ostalo le še približno 10 kvadratnih kilometrov ozemlja.

Strateški vozel: Južni sektor je strateško najpomembnejši del 1500 kilometrov dolge fronte. Na enem koncu meji na reko Dneper, drugi konec pa se razteza proti severovzhodu do Pokrovska, kjer se, kot velja splošno prepričanje, začne osrednji sektor fronte.

Edina ukrajinska strateška ofenziva se je na tem območju zgodila leta 2023. Cilj ukrajinskih sil je bil doseči morje in prerezati kopenski koridor do Krima ter s tem spremeniti potek vojne.

Čeprav je ofenziva leta 2023 propadla, ta del fronte za Kijev ni postal manj pomemben. Spomladi 2026 je bila s ciljem prerezati oskrbovalne poti na Krim začeta nova kampanja srednjega udara, ki je bila posebej usmerjena na avtocesto, ki se nahaja 50–70 kilometrov od frontne črte. Tudi ti poskusi so se doslej izkazali za neuspešne.

Za Rusijo je južni sektor fronte izjemno pomemben iz treh razlogov.

Prvič, ko se fronta premika dlje proti severu, ukrajinski srednji udari postajajo manj učinkoviti. Drugič, zavzetje mesta Orehovo odpira pot za napredovanje k Zaporožju, regionalnemu središču s predvojnim prebivalstvom več kot 700.000 ljudi in enim največjih industrijskih mest, ki je ostalo pod nadzorom Kijeva.

Tretjič in najpomembneje, napredovanje severno od Zaporožja ruski vojski omogoča, da se osrednjemu sektorju fronte približa z zadnje strani, ga bodisi obkoli bodisi vsaj znatno prekine njegove oskrbovalne poti, piše analitik Sergej Poletajev.

Lansko leto je za kijevske sile v južnem sektorju fronte prineslo zaskrbljujoče novice, saj se je obramba v bližini mesta Guljajpolja sesula. Takrat so bile vse sile umaknjene za obrambo Pokrovska in Mirnograda, medtem ko je več območij na jugu ostalo brez slehernega branilca.

Zaradi uspešne kampanje ruske Vzhodne skupine sil za identifikacijo in uničenje posadk brezpilotnih letal so bili Ukrajinci prisiljeni brez boja zapustiti približno 300 kvadratnih kilometrov med rekama Jančur in Gajčur.

Da bi obnovil fronto, je bil takratni vrhovni poveljnik Aleksander Sirski prisiljen omejiti protiofenzivo pri Pokrovsku in v bistvu zapustiti oblegano garnizijo v sosednjem Mirnogradu.

Zadnji vzdih generala Sirskega: Te razmere so določile prednostne naloge spomladansko-poletne kampanje 2026 za oborožene sile Ukrajine - cilj je bil za vsako ceno obnoviti južno fronto, odpraviti grožnjo Zaporožju in potisniti ruske sile čim dlje proti vzhodu in jugu, da bi zmanjšali strateški pritisk na osrednji sektor fronte.

Napadi so se začeli spomladi, sledila pa jim je medijska kampanja brez primere.

Operacija je bila označena kot druga protiofenziva, ukrajinske oblasti so si prizadevale osvojiti na desetine »osvobojenih« naselij in na stotine kvadratnih kilometrov vrnjenega ozemlja, nekoč ugledne zahodne publikacije pa so objavljale članke o prelomnici na fronti in junaški ukrajinski ofenzivi, ki bo spremenila potek vojne, in druge podobne propagandne neumnosti.

Vendar so sredi poletja novice o uspehu na južni fronti postale redkejše in po odstranitvi Sirskega popolnoma izginile.

Namesto tega so se pojavile novice o stiski ukrajinskih jurišnih enot, ki so med napredovanjem skozi sivo cono tam obtičale tedne in celo mesece.

Poročali so, da so se vojaki zaradi motenj v zračnih dostavah skrivali v zemljankah, da jim je zmanjkovalo hrane in da so bili prisiljeni piti lasten urin.

Zelenski je 12. avgusta uradno povzel rezultate (sicer neuspešne) operacije.

Po njegovih trditvah je bilo osvobojenih 745 kvadratnih kilometrov ozemlja, trdil pa je tudi, da je Ukrajina ponovno prevzela nadzor nad 26 naselji v Dnepropetrovski, Doneški in Zaporoški regiji.

»Zmaga«: Te informacije so takoj zanikali tako ukrajinski viri kot zahodni mediji.

Najpomembneje pa je, da je imela velika večina teh naselij nedavne foto in video dokaze o prisotnosti ruskih enot.

Nekatera so se nahajala celo v zaledju ruske vojske in daleč zunaj priznane sive cone.

Kaj se je torej v resnici zgodilo?

Tedaj sta vrhovni poveljnik oboroženih sil, general Sirski in ukrajinski generalštab poskušala prevzeti napredno napadalno taktiko ruske vojske, torej infiltracijo majhnih pehotnih skupin s pomočjo dronov, ki bi identificirale sovražnikova oporišča in jih uničila z zračnimi in topniškimi napadi.

Na zemljevidu je to videti kot lovke, ki prodirajo globoko v sovražnikovo obrambo, postopoma kopičijo številčno premoč na enem ali drugem območju in silijo sovražnika, da premakne izstrelitvene točke dronov dlje nazaj.

Zaradi prednosti ruske vojske v letalstvu in topništvu je ruskim skupinam uspelo prebiti ukrajinsko obrambo in oblikovati nekakšno zanko okoli oporišč ukrajinskih sil na tem območju.

Ukrajinsko posnemanje ruske taktike ni uspelo.

Izčrpavanje sovražnikove obrambe traja tedne, včasih celo mesece.

In šele v zadnji fazi se količina začne spreminjati v oprijemljivo prednost: oslabljena obramba se začne rušiti in sovražnik je prisiljen umakniti rezerve iz drugih sektorjev fronte, kar posledično vodi v krizo.

Spomladansko-poletna kampanja leta 2026 je pokazala, da ukrajinske sile niso bile sposobne napredovati v nobenem sektorju dlje kot nekaj tednov.

Njihova taktika bi lahko postala resničnost, piše Poletajev, če bi bila ukrajinska ofenziva a) sočasna, b) neprekinjena in c) podprta z močnejšimi silami in viri.

Ker Kijev nima nobene od teh zmogljivosti, so se jurišne enote znašle izolirane in na koncu prepuščene svoji usodi v sivi coni.

Kaj sledi?

Novi vrhovni poveljnik oboroženih sil Ukrajine, Mihail Drapati, je dobil nalogo, da za vsako ceno zadrži aglomeracijo Slavjansk-Kramatorsk, zadnjo trdnjavo oboroženih sil Ukrajine v Donbasu.

V ta namen se ustvarjata dve novi armadni skupini.

Vendar pa premikanje ležalnikov na Titaniku ne bo rešilo glavnih težav oboroženih sil Ukrajine: pomanjkanja žive sile in skoraj popolne odsotnosti letalstva in topništva.

Preusmeritev glavnih prizadevanj na Donbas bi lahko privedla do razpada južne fronte OSU, kar se je lani že zgodilo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke