REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Svet na pragu totalne vojne: Iran pripravlja strašljiv zadnji udar? Ima 3 cilje, vse jih mora uresničiti hkrati

Svet na pragu totalne vojne: Iran pripravlja strašljiv zadnji udar? Ima 3 cilje, vse jih mora uresničiti hkratiVir: Posnetek zaslona, X

Vojna na Bližnjem vzhodu grozi, da se bo razplamtela v totalno vojno. Nenaden napad Združenih držav in Izraela na Iran prejšnjo soboto je sprožil ostre povračilne napade ne le na Izrael, temveč tudi na države Perzijskega zaliva, kjer se nahajajo ameriške baze in rakete, zadete pa so tudi turistične destinacije, kot sta Dubaj in Abu Dabi.

Izstrelitev dronov na britansko oporišče na Cipru je povečalo strah pred vpletenostjo Evrope v konflikt.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprva napovedal, da bo vojna trajala le nekaj dni, nato 4-5 tednov, kasneje pa je izjavil, da niti to ni realističen rok, saj je Iran sprožil povračilne napade, Izrael pa je razširil svoje vojaške operacije z napadi na cilje Hezbolaha v Libanonu.

Medtem je Iran uničil praktično vsa vojaška oporišča ZDA v regiji.

Medtem je Iran uničil praktično vsa vojaška oporišča ZDA v regiji.

Ameriške ladje se v strahu pred iranskimi raketami nahajajo več sto kilometrov vstran od iranskih obal.

Nekatere vojne se začnejo počasi, druge izbruhnejo skoraj hipno.

Ta napreduje z osupljivo hitrostjo, sproti spreminjajoč države, politike in zavezništva, piše dopisnik z Bližnjega vzhoda Adam Parsons za Sky News.

Le nekaj dni je minilo, odkar so se iranski in ameriški diplomati v Ženevi usedli za mizo, da bi razpravljali o podrobnostih morebitnega jedrskega sporazuma.

Zdaj je ajatola Ali Hamenej mrtev, skupaj z ducatom iranskih voditeljev, medtem ko se iranske rakete izstreljujejo na številne države po vsej regiji, pravi Parsons.

Prepričan je, da ima Iran tri cilje in jih mora vse hkrati izpolniti.

Teheran želi svetu dopovedati, da je tukaj žrtev Iran, da so se v Ženevi z Američani pogajali v dobri veri in da sta jih prevarala njuna dva največja sovražnika – ZDA in Izrael.

Iran mora najprej ob izbiri novega voditelja izbrati tudi krog ljudi, ki mu bodo sledili. Novi voditelj je bil v soboto že izbran. To je Modžtaba Hamenej, ki je na mestu vrhovnega voditelja Islamske republike Iran nadomestil svojega očeta Alija Hameneja. V napadu na Iran je bila ubita vsa njegova družina.

Njegova žena, sin in hči so bili z očetom, ko so rakete udarile v urad njegovega očeta. Izgubil je tudi mamo, sestro, svaka in več članov širše družine.

Ko so se napadi začeli, je pregledoval vojake. Te vojne ne bo končal, dokler se Izrael brezpogojno ne preda, ocenjujejo nekateri komentatorji.

Tudi javnost to zahteva po pokolu otrok v Minabu.

Drugič, Teheran želi svetu dopovedati, da je tukaj žrtev Iran, da so se v Ženevi z Američani pogajali v dobri veri in da sta jih prevarala njuna dva največja sovražnika – ZDA in Izrael. Zagotovo si je težko predstavljati, kako bi to vojno lahko označili za legalno po mednarodnem pravu, opozarja Parsons. Izrael sploh ni bil soočen z neposredno grožnjo Irana, Varnostni svet Združenih narodov pa napada ni odobril. Poleg tega Trump sploh ni niti poskušal zagotoviti podpore kongresa, preden je ukazal agresijo na Iran. Seveda tako Izrael kot ZDA zelo dobro vesta, da Varnostni svet ZN tega napada na Iran ne bi podprl – ruski veto in verjetno tudi kitajski – bi bil neizogiben. Ob tem sta tako Trump kot izraelski vojni zločinec Benjamin Netanjahu že prej kritizirala ZN kot propadlo institucijo.

Tretji cilj Irana – in trenutno najbolj očiten – je, da to vojno spremeni v regionalni konflikt, meni Parsons. Pred osmimi meseci je bila 12-dnevna vojna med Izraelom in Iranom večinoma izmenjava raketnih napadov. Tokrat so razmere zelo drugačne. Zdaj je Iran v konflikt vpletel tudi zalivske države, saj so tam ameriška oporišča, ki jih je večkrat napadel (potem, ko so od tam priletele rakete na iranska mesta). Razbitine so padle v bližini savdske naftne rafinerije, rakete so letele nad Jordanijo. Hormuška ožina je postala skoraj neuporabna, Katar je ustavil prodajo zemeljskega plina, cena nafte pa je poskočila.

Valovi te vojne se širijo, saj gre za spopad, ki moti življenje v velikem delu sveta.

Zato Iran preizkuša zavezništva in spodbuja države, da si prizadevajo za njen hiter konec, pravi Parsons.

V vsem tem pa se morda skriva še ena taktika: grozljiv zadnji udarec?!

Britanski poročevalec meni, da, če bo režim, zlasti tisti, ki so zvesti Revolucionarni gardi, začutili, da jim oblast polzi iz rok, bodo morda v skušnjavi, da sprožijo še en, zadnji povračilni in maščevalni val množičnih napadov na številne države, ki jih vidijo kot svoje sovražnike, piše Parsons.

Tudi če bi Iran spremenil smer – bodisi da bi postal bolj avtoritaren, bolj zmeren ali celo prešel na povsem novo obliko vladanja – bi bile posledice ogromne.

Gre za državo osrednjega pomena v vseh pogledih, poudarja Parsons, in to je težaven in izjemno negotov trenutek v regiji, ki jo bremeni dolgotrajna nestabilnost.

Kako se bo to končalo, seveda ni znano.

Medtem ko po Bližnjem vzhodu tulijo sirene za zračni napad, se oblikuje prihodnost.

A nihče ne ve zagotovo, kako, je zaključil Parsons.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke