Žalostna slika svetovnega policista: nezdravi, nepripravljeni, debeli in neprespani

Ameriška vojska se ponaša z najvišjimi izdatki za obrambo na svetu, ki običajno prekašajo skupne izdatke za obrambo sedmih drugih držav z največjimi izdatki na svetu.

Vendar pa ima največja vojska največje in pogosto imenovane “edine supersile” tudi precej zelo nenavadnih problemov pri stanju tistih, ki predstavljajo hrbtenico te vojske – to pa so vojaki.

V letu, ki je za nami, je to postalo še posebej očitno. In le malo stvari je seveda pomembnejše od (ne)varnosti v svetu – ki je odvisna tudi od psihofizične sposobnosti tistih, ki upravljajo z največjim arzenalom na svetu.

Poročilo korporacije RAND za leto 2018 o zdravju in preprečevanju obelenj v ameriški vojski pa je leta 2018  “naslikalo mračno sliko glede fizične kondicije vojske in standardih spanja” iste vojske, kot piše v isti študiji.

Študija je zaobjela 18 000 po naključju izbranih vojakov iz vsakega rodu vojske. Pokazala je, da ima skoraj 66 odstotkov vojakov prekomerno telesno težo, kar pomeni, da so vojaki pretežki ali “debeli” in to na podlagi vojaškega indeksa telesne mase.

To sicer ni nenavadno za ZDA, kjer beležijo “epidemijo debelosti”, saj je bil po podatkih iz leta 2015 vsak tretji Američan predebel, da bi sploh lahko zaprosil za vstop v vojsko. Prav zato ima vojska tudi vse več težav pri rekrutiranju vojakov.

Sicer pa je v kopenski vojski ZDA 69,4 odstotkov vojakov predebelih, v obalni straži je takšnih 67, 8 odstotka, v mornarici 64, 6 odstotka, v letalstvu 63,1 odstotka, med marinci pa jih je “samo” 60,9 odstotkov.

To so kar impresivne številke, ki jih v ameriški vojski večina zagotovo ne bi ne bi pričakovala. Dodaten problem predstavlja pomanjkanje spanja vojakov.

Kar okoli 9 odstotkov vojakov jemlje tablete za spanje vsak dan ali skoraj vsak dan. V kopenskih vojski je takšnih 10,6 odstotka, med marinci 9,9 odstotka, med piloti 7,5 odstotka in mornarji 6 odstotkov.

Ob tem je 59, 4 odstotkov vojakov priznalo, da spijo premalo, 33, 2 odstotka pa je potrdio, da so zaradi pomanjkanja spanja izčrpani in jim manjka energije.

Pri tem so zdravniška poročila tudi pokazala, da se je povečalo tudi število prekinitev dihanja med spanjem (spalna apneja) in nespečnosti med vojaki. Gre pa za zelo resne raziskave, ki se v ameriški vojski izvajajo že 30 let.

Ne samo to, leto 2018 bo za ameriško vojsko tudi prvvo leto, ko vojska ni uspela doseči svoje kvote za popolnjevanje.

Študija Sveta za močno Ameriko je pokazala, da je kar 71 odstotkov mladih v starosti med 17 in 24 leti nesposobnih za vojaško službo zaradi zdravstvenih razlogov, pri čemer debelost diskvalificira 31 odstotkov potencialnih rekrutov.

Prejšnji mesec zato vojska ni uspela v svoje vojske privabiti okoli 76 500 vojakov, saj je ta clj zgrešila za okoli 6500 vojakov, kot poroča Inquirer. Gre za prvi takšen dogodek po letu 2005, ki pa bi lahko postal začetek novega trenda.

“Glede na visok odstotek Američanov, razen če ne bodo sprejeti ukrepi za promocijo zdravega življenskega stila, se bodo izzivi za rekrutacijo nadaljevali” piše v študiji z naslovom “Nezdravi in nepripravljeni.”

Ob tem vojake pesti tudi pomanjkanje znanja in uporaba drog. Vojska ob tem vsako leto porabi 1,5 milijarde dolarjev za spopad s posledicami debelosti, pri tem pa mora popolnjevati tudi zaradi debelosti izpraznjena delovna mesta.

Ameriška vojska zaradi pomanjkanja vojakov tudi vse bolj znižuje standarde, zato je v njeni vojski vse več debelih, odvisnih od drog in alkohola, neizobraženih ter – potencialnih psihopatskih morilcev .

Ta problem pa ni od včeraj, traja že najmanj desetletje ali celo več. Kaj to pomeni, pa kažejo tudi zelo nazorni primeri “incidentov.”

Ko je na primer 5. novembra leta 2009 major ameriške vojske Nidal Malik Hasan v vojašnici Fort Hood (največji ameriški vojaški bazi na svetu) ubil trinajstih ameriških vojakov, svojih kolegov, ranil pa še nekaj deset, so se začele prve resne razprave o tem vprašanju.

Preiskovalci so odkrili, da je imel morilec pogoste kontakte tudi z simpatizerjem Al Kaide Anvar Al-Avlakijem, na vizitki pa je imel tudi napis “vojak Alaha”, kar bi lahko odkrilo motiv, zaradi katerega bi lahko bil obtožen tudi terorizma. Vendar nihče v vojski ni opazil nič nenavadnega.

Sam napad je sicer trajal okoli deset minut. Nidal Malik Hasan je prišel v prostore, kjer se vojaki pregledujejo z dvema polavtomatskima pištolama, za trenutek sedel, si pokril glavo z rokami, nato pa vstal, zaklical “Alahu Akbar” in pričel streljati po vojakih.

Šele pred izhodom iz vojašnice ga je s pištolo onesposobil policist. Vseh žrtev strelskega napada je bilo 43, umrl pa je tudi nerojen otrok, saj je bila enaindvajsetletna vojakinja Francheska Velez v času streljanja noseča.  Morda je tudi zato 65 odstotkov vprašanih Američanov zahtevalo smrt za Hasana, čeprav od leta 1961 vojaška sodišča v ZDA niso izrekala smrtnih kazni.

Toda še bolj zanimivo je vprašanje, kako je mogoče, da so pri odkrivanju njegovih nagnjenj zatajile vse ameriške varnostne službe? Najbolj preprost odgovor bi bil, da so te službe zatajile zato, ker je Nidal Malik Hasan v vseh pogledih spadal med kadre, ki jih ameriška vojska krvavo potrebuje.

Major Nidal Malik Hasan je bil namreč musliman palestinskega porekla, doktor, psihijater in vojak “srednjega razreda” oziroma s činom majorja oziroma stotnika.

In koga ameriška vojska v tem trenutku, ko bije dve hudi vojni najbolj potrebuje? Odgovor je pravilen – krvavo potrebuje arabsko govoreče vojake, zdravnike, psihiatre in še posebej – majorje.

Lary Korb, ki je bil v času Reaganove administracije zadolžen za rekrutacijo vojakov ocenjuje, da se je ameriška vojska zapletla v “popoln vihar,” saj mora vedno znova zniževati svoje standarde, da bi lahko v svoje vrste sploh sprejela dovolj veliko število vojakov, istočasno pa ljudem vse bolj otežuje odhode iz vojske.

Zaradi velikih psihičnih stresov na bojišču in zdravljenja postravmatičnega stresa (PST) si vojska na vse kriplje prizadeva zaposliti čim več psihiatrov. Med sedemindvajsetimi profili zdravnikov v ameriški vojski najbolj primanjkuje prav psihiatrov. V osemletnem obdobju je do leta 2008 vojski primanjkovalo 159 psihiatrov, kar pomeni, da je bila popolnjenost s psihiatri 93 – odstotna. V ameriški vojski je bilo namreč tedaj zaposlenih 2421 psihiatrov.

Nekateri med njimi morajo ostati v vojski tudi potem, ko se njihove pogodbe iztečejo, zaradi “ustavitve izgub.” Kar okoli 11 000 vojakov je na ta način “prisilno” zadržanih v vojski. Hasan pa je bil vojski prav tako zelo potreben tudi zato, ker je bil – major.  Med vojaškimi zdravniki namreč manjka tudi okoli 15 odstotkov majorjev. Manjka jih kar 3000, zato vojska pospešeno skrbi za to, da kapetani “na hitro” postajajo majorji.

Pred enim desetletjem je 78,1 odstotkov stotnikov (kapetanov) postalo majorjev, leta 2008 pa je ta številka poskočila na 941 odstotkov. In trend se je nato nadaljeval.

Da bi ameriška vojska lahko pridobila dovolj vojakov (vsako leto jih potrebuje okoli 70 000) je morala spremeniti še nekatera dosedanja pravila. Najvišja leta, s katerimi je mogoče v vojsko je dvignila z 34 na 42 let. Standardi fizične pripravljenosti so bili prav tako znižani do “točke zloma” . Četrtina rekrutov med 17 in 24 leti, ki so sprejeti v vojsko v tem času je bila ocenjena z oceno “medicinsko predebeli”, kar je petkrat več, kot jih je bilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Tudi standardi znanja so bili sproščeni, prav tako pa vojaške komisije danes na vsaj eno oko zamižijo tudi pri vprašanjih pretekle kriminalne aktivnosti in drugih pomanjkljivosti.

Leta 2007 je v generaciji novih 67 395 vojakov bilo tudi 10 236 vojakov, ki so bili obsojeni na kazniva dejanja in 4962 vojakov, ki so padli na testu odvisnosti od drog in alkohola. Sprejemajo se torej vojaki, ki bi po običajnih vojaških testih morali že zdavnaj ostati pred vrati vojašnic.

Tudi zato je Hasan Nidal Malik napredoval samo dve leti potem, ko je kolege v vojaškem medicinskem centru Walter Reed presenetil z izjavo, da bi Muslimani morali imeti pravico, da zaradi ugovora vesti zapustijo vojsko, ter da ima Koran “vsekakor prednost pred ameriško ustavo.” Odpovedale pa so tudi varnostne službe.

Nekaj mesecev pred pobojem v vojašnici si je Hasan Nidal Malik namreč izmenjal nekaj elektronskih pisem z islamskim klerikom v Jemnu, ki je osebno poznal tri med ugrabitelji letal v terorističnem napadu enajstega septembra, ki so jih sicr prestregli tudi agenti FBI, vendar o njihovem obstoju nikoli niso obvstili drugih obveščevalnih služb.

Takšnih problemov pa bi lahko imela ameriška vojska še več. In to zgolj zaradi – pomanjkanja ustreznih kadrov, kar je povezano z nezdravim življenskim stilom večine prebivalstva in tudi vojakov, ki delijo njihovo usodo.