REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Pristranski in iz »regije«: Zakaj Pahor ne bi smel biti posrednik med Beogradom in Prištino

Pristranski in iz »regije«: Zakaj Pahor ne bi smel biti posrednik med Beogradom in PrištinoPahor in Thaçi, prvi na svobodi, slednji pa od leta 2020 priprt in obtožen vojnih zločinov v Haagu. Vir: Posnetek zaslona, X

»Vsekakor potrebujemo nekoga, ki to območje pozna, ga razume, ki ga ljudje na tem območju vidijo kot NEVTRALNEGA in ki ima pomembne izkušnje. To so zelo kočljiva vprašanja in pogovarjate se s predsedniki, premierji, zato vas morajo obravnavati kot partnerja.« S temi besedami je evropski posrednik v dialogu med Beogradom in Prištino Miroslav Lajčak v pogovoru na RTV SLO odgovoril na vprašanje, kako vidi kandidaturo Boruta Pahorja na mesto posredniku Evropske unije med Beogradom in Prištino.

Na vprašanje novinarja, ali je to, da je Pahor s tega območja prednost ali ovira, pa je Lajčak odgovoril nekoliko bolj zvito.

Miroslav Lajčak o nasledniku: Vsekakor potrebujemo nekoga, ki to območje pozna, ga razume, ki ga ljudje na tem območju vidijo kot NEVTRALNEGA in ki ima pomembne izkušnje.

»Moje osebno dojemanje vloge Slovenije je, da je zelo blizu temu območju, a ne velja za njegov del, se pravi, da je to prednost,« je dejal.

Borut Pahor se že od pobude »Brdo-Brioni« prizadeva, da bi si z nekim velikim dejanjem »postavil spomenik.« A ne kaže mu dobro.

Njegova vlada je odšla v zgodovino kot neuspešna, kot verjetno edina vlada, ki je doživela nezaupnico.

Arbitražni sporazum s Hrvaško, v katerega je veliko investiral je popolnoma propadel, ko je Zagreb odstopil od tega dogovora.

In tako mu po koncu dveh ne posebej uspešnih mandatih na protokolarni funkciji ostane le še možnost, da se izkaže na kakšni dobro plačani mednarodni funkciji.

Zahodni Balkan se na prvi pogled zdi odlična izbira.

Toda na poti do tega cilja Pahorja čakata dve oviri.

Pahorja si doma nismo zapomnili po uspehih, pač pa po hlapčevanju Janši
Pahorja si doma nismo zapomnili po uspehih, pač pa po hlapčevanju Janši. Vir: Posnetek zaslona, X

Ena ovira je objektivna, druga pa takšna, da si jo je na svojo pot postavil sam, s svojim preteklim delom in nedelom.

Znano je namreč, da nenapisano pravilo pri izbiri posrednikov med Beogradom in Prištino veleva, da je potrebno izbrati nekoga izven te regije oziroma takšnega, ki mora biti »nevtralen«.

Torej izven območja nekdanje SFRJ in vpletenih v zadevo, ki je tudi v središču zanimanja sosednje Albanije.

To je poudaril celo javni slovenski RTV servis, ob nedavnem pogovoru z Miroslavom Lajčakom, ki se mu mandat izteka avgusta. »Lajčak o svojem nasledniku: Mora biti nekdo, ki ga ljudje na Zahodnem Balkanu vidijo kot nevtralnega«, je glavno sporočilo Miroslava Lajčaka povzela nacionalka.

Nekaj podobnega je za Kosovo Online izjavil tudi Zijad Bećirović, direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije.

Bećirović ugotavlja, da čeprav ima Borut Pahor podporo predsednika vlade Roberta Goloba in zunanjega ministrstva Slovenije, da Lajčaka nasledi na mestu posrednika, obstaja nenapisana pravilo, da posebni odposlanci za območje nekdanje Jugoslavije ne morejo biti z območja nekdanje SFRJ.

Dodaja tudi, da posebnega odposlanca EU tudi ni mogoče izvoliti »brez blagoslova ZDA«.

Bećirović je za Kosovo Online spomnil, da tudi v Haagu, na nekdanjem Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo tudi sodniki in tožilci niso mogli biti z območja nekdanje Jugoslavije.

»Tako da ta dejavnik in to dejstvo dejansko oddaljuje Boruta Pahorja od katere koli funkcije na območju nekdanje Jugoslavije, tudi posebnega odposlanca EU za vodenje dialoga med uradnim Beogradom in Prištino. Kar zadeva njegove ambicije, jih ima, podprli so ga s strani predsednika vlade in zunanjega ministrstva, zato, ker na nek način počasi postaja moteč dejavnik, saj se vsak dan pojavlja na politični sceni v različnih vlogah – kot politik,« je poudaril Bećirović.

Trpljenje Srbov na Kosovu večina slovenskih politikov in medijev še vedno uvršča samo v dve kategoriji – to so ali pretiravanja, ki so znana že iz časov »Miloševićeve propagande« ali pa gre za logične posledice neprimernih preteklih dejanj srbskih oblasti na Kosovu in so zato zgolj nekakšna »pravična kazen« za Srbe in Srbijo. Da bi takšni politiki bili sposobni iskati nove, kreativne rešitve za Kosovo je zato iluzija.

Ne glede na to pa se je Pahor kandidiral na ta položaj. Njegovo izbiro bi seveda podporniki njegove kandidature videli kot dokaz, da Slovenija velja za »poštenega posrednika« in posreden dokaz, da Slovenija ne pripada več »regiji« oziroma združbi novonastalih in pogosto sprtih državic, nastalih na področju SFRJ.

A dejstva so kruta.

Pahor vsekakor je politik iz regije, je bil predsednik države, ki je Kosovo priznala med prvimi in ta proces celo vodila z mesta predsedujoče EU, a to še ni najhujše, ker je Lajčak iz države, ki Kosova ni priznala.

Veliko bolj sporno pa je to, kar vse je Pahor doslej že javno povedal o problemu, ki bi ga rad zdaj rešil.

In to je daleč od kakršnegakoli »kompromisa.«

In prav to ga, v kolikor je EU res do iskanja pravega, NEVTRALNEGA posrednika – seveda diskvalificira.

Borut Pahor, Jadranka Kosor, Kolinda Grabar Kitarović
Veliko toplih besed in lepih slik, a malo uspehov: Pahor s političarkami iz Hrvaške. Vir: Posnetek zaslona, X

Prav tako ni mogoče mimo dejstva, da v »svetovalnem odboru« njegove obskurne organizacije Prijatelji Zahodnega Balkana sedijo med drugim nekdanja visoka predstavnica EU-ja za zunanjo in varnostno politiko Catherine Ashton, nekdanji švedski premier in visoki predstavnik OZN-a za BiH Carl Bildt, nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor, nekdanja albanska predsednica Atifete Jahjaga, nekdanji predsednik Srbije Boris Tadić in nacionalni koordinator za Zahodni Balkan Peter Grk.

Gre pa seveda za politike, ki so zelo naklonjeni tistemu reševanju kosovskega spora, ki ne upošteva interesov Srbije.

To so prijatelji Albanije in Kosova, ne pa prijatelji Zahodnega Balkana in ša najmanj prijatelji Srbije...

Pahor je ob tem tipičen slovenski politik, ki so mu interesi Albancev veliko bližji od interesov Srbov.

Albanski boj za neodvisnost ta vrsta politikov pogosto enači s slovensko odcepitvijo od Jugoslavije in pri tem zanemarja vse pomembne razlike.

Pahorjev pogled na kosovski problem je zato črno-bel, brutalno enostaven, podprt s stereotipi, utemeljen na uporabi dvojnih kriterijev in zmeraj na liniji politike tistih velikih sil, ki v ozemeljskem »kaznovanju« Srbije vidijo edino pot za pacifiziranje Balkana.

Pahorjev pogled na kosovski problem je zato črno-bel, brutalno enostaven, podprt s stereotipi, utemeljen na uporabi dvojnih kriterijev in zmeraj na liniji politike tistih velikih sil, ki v ozemeljskem »kaznovanju« Srbije vidijo edino pot za pacifiziranje Balkana.

Trpljenje Srbov na Kosovu večina slovenskih politikov in medijev še vedno uvršča samo v dve kategoriji – to so ali pretiravanja, ki so znana že iz časov »Miloševićeve propagande«, ali pa gre za logične posledice neprimernih preteklih dejanj srbskih oblasti na Kosovu in so zato zgolj nekakšna »pravična kazen« za Srbe in Srbijo.

Povsem drugače torej, kot v preteklosti, kjer so se v Sloveniji mnogi zelo angažirali za zaščito pravic Albancev.

Da bi takšni politiki bili sposobni iskati nove, kreativne rešitve za Kosovo je zato iluzija.

Pahor namreč v popolnosti podpira rešitev »kosovskega problema« na za Srbijo najslabši način – s priznanjem Kosova kot neodvisne države s strani Srbije.

Na to kažejo tudi številne pretekle izjave samega Pahorja.

Tako je na primer 21. novembra 2021 ob obisku Prištine Pahor dejal, da »Slovenija, ki je priznala Kosovo in ima z njim odlične politične in gospodarske odnose, razume, da je mogoče pričakovati vključitev te države v EU samo, če bodo tudi druge članice Unije, ki tega še niso storile, priznale njegovo neodvisnost.«

Karl Erjavec in Ana Brnabić
Karl Erjavec in Ana Brnabić leta 2018, ko sta obe vladi celo skupaj zasedali... Vir: Posnetek zaslona, X

Pred tem je 20. februarja 2018 sprožil odziv srbske premierke Ane Brnabić, ki je dejala, da je »neprijetno presenečena« nad Pahorjevo izjavo o lobiranju za Kosovo, medtem ko se je Aleksandar Vučić vprašal, kako misli Pahor za priznanje Kosova prepričati - Španijo?

Pahor je namreč dejal, da si bo Slovenija »prizadevala doseči priznanje Kosova tudi pri članicah EU-ja, ki tega še niso storile.«

Ta izjava »ne pripomore k sodelovanju ne k regionalni spravi in ne vidim nikakršnega razloga za vmešavanje Slovenije,« je tedaj dejala srbska premierka Ana Brnabić.

»Bila sem neprijetno presenečena nad to izjavo predsednika Slovenije, saj ni v skladu s sestankom, ki smo ga imeli in ki je bil zelo dober, dolg in odprt. Rada bi videla, da bi takrat slišala to namero kot predsednica vlade, tako bi lahko osebno odgovorila predsedniku Slovenije, a tega ni omenil,« je dejala. Gre za odziv na izjavo, ki jo je Pahor podal med nedavnim obiskom Prištine.

Članice Unije, ki Kosova še niso priznale, so sicer Španija, Grčija, Romunija, Slovaška in Ciper.

Srbski predsednik je tudi dejal, da mu zahodne države, ki so priznale neodvisnost Kosova, pogosto dajejo predloge za srbsko priznanje Kosova. »Take dokumente vzamem in jih strgam,« je tedaj dejal Vučić.

Celo tedanji slovenski zunanji minister Karl Erjavec je takrat opozoril, da izjava Pahorja ni bila »usklajena« z zunanjim ministrstvom in da so bili »na zunanjem ministrstvu presenečeni nad izjavo predsednika republike Boruta Pahorja.« To jasno kaže, kako zelo si je Pahor prizadeval, da bi – celo s političnim »soliranjem«, ki ni bilo usklajeno s tedanjo vlado, koristil – izrecno Prištini.

Ob slovenskem priznanju Kosova leta 2008 je bil Pahor sicer poslanec Evropskega parlamenta (in ne predsednik vlade, kot se včasih napačno poroča) in ni bil neposredno odgovoren za slovensko priznanje Kosova, toda dejstvo je, da se za priznanje Kosova s strani Srbije prizadeva že desetletja in zato v celoti deli stališča zahodnih držav, ki so z bomba-diplomacijo na ozemlju Srbije ustvarile še eno albansko entiteto, oziroma lažno »državo« v Evropi.

Odpriznavanje Kosova
V zadnjem času vse hitreje poteka proces umika priznanj Kosova. Vir: Posnetek zaslona, X

Ne smemo pozabiti niti tega, da je junija leta 2016 srbsko zunanje ministrstvo takratnemu slovenskemu veleposlaniku v Beogradu Vladimirju Gaspariču izročilo protestno noto zaradi izjave predsednika republike Boruta Pahorja, ki je pozval k priznanju neodvisnosti Kosova in njegovemu članstvu v vseh mednarodnih organizacijah.

Pahor je to sporočil med obiskom nekdanjega kosovskega predsednika Hashima Thaçija v Ljubljani.

Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug so s srbskega zunanjega ministrstva takrat sporočili, »da se ni zgodilo prvič, da slovenski politiki pozivajo k priznanju enostransko razglašene neodvisnosti Kosova, kar ogroža najvišje interese Srbije«.

Slovenski strani je uradni Beograd tudi sporočil, »naj se v bodoče vzdrži tovrstnih izjav, ki neposredno škodujejo odnosom in zaupanju med Slovenijo in Srbijo.« Srbski MZZ je še zapisal, da takšni pozivi »spodkopavajo prizadevanja, ki jih Srbija in Evropska unija vlagata za statusno nevtralni dialog med Beogradom in Prištino, kar da je edini legitimni okvir za doseganje stabilnosti na Kosovu.«

Tako kot Pahorja na njegovih funkcijah niso ganili številni pozivi in pisma »izbrisanih«, predvsem Srbov, da jim pomaga, ni pokazal niti malo empatije do kosovskih Srbov in njihovega trpljenja.

Pomanjkanje takta, nepristranskosti in empatije pa je Pahor dokazal še drugače.

Tako kot Pahorja na njegovih funkcijah niso ganili številni pozivi in pisma »izbrisanih«, predvsem Srbov, da jim pomaga, ni pokazal niti malo empatije do kosovskih Srbov in njihovega trpljenja.

Leta 2013, ko je bil na Kosovu, je Pahor na primer celo pohvalil kosovske politike, ker so »našli pot, saj je sobivanje postalo znosno.«

Takrat je pohvalil tudi »napredek v dialogu med Beogradom in Prištino« kot »najbolj pozitivno impresiven dosežek modrosti, poguma in politične volje za mirno reševanje odprtih vprašanj na Zahodnem Balkanu.«

Kljub pogromom in napadom zoper srbsko manjšino, ki so bili in so še skoraj vsakodnevni.

Vučić je predstavljal Srbijo, Kurti pa - Kurtija...
V OZN kot državo priznavajo samo Srbijo, ne pa Kosova in nič ne kaže, da bo glede tega Srbija popustila. Vir: Posnetek zaslona, X

Bilo je potrebno še devet let brez napredka s strani Prištine, da bi leta 2022 ob svojem zadnjem obisku na Kosovu Pahor vendarle pozval Prištino, da je res že prišel čas, da izpolni obljube o ustanovitvi Zveze srbskih občin (ZSO).

Te dni je minila enajsta obletnica neizpolnitve te obveznosti.

Policijsko nasilje nad maloštevilnimi preostalimi Srbi - izgnanih je še vedno več kot 250.000 - je vsakdanji pojav. Toda prištinske oblasti ne čutijo posledic zaradi tega.

Srbom so medtem ukinili tudi tablice z njihovimi simboli, uporabo dinarja, vladajo jim albanski župani izbrani z nekaj deset glasovi, evropski in albanski politiki pa danes trdijo, da je ustanovitev ZSO le »notranja zadeva Kosova.«

In na koncu je parlamentarna skupščina Sveta Evrope Kosovo, ki ni nesporno priznana država, predlagala celo v članstvo Sveta Evrope.

O tem bo sicer maja odločil svet ministrov. 

V Svetu Evrope, ki se ukvarja s človekovimi pravicami imajo države, ki so bombardirale Srbijo in omogočile odcepitev Kosova seveda večino.

Če bo izbran, bo to seveda zgolj še en dokaz, da EU ni do kompromisa in da bo kosovski problem brez razmisleka na isti način kot doslej potiskala naprej. Vse do pričakovanega razpleta - po »ukrajinskem scenariju.«

Vendar je to še zmeraj zgolj poskus nasilne legalizacije enostranske odcepitve - ne pa dialog in kompromis.

In to bo prava naloga Pahorja. Nič kaj lepa in kompromisna diplomatska vloga to ne bo, v primeru, da se mu bo sploh uspelo zavihteti, da postane evropski mediator med Beogradom in Prištino - pač pa le grdo, umazano, enostransko izvajanje ukazov Bruslja in Washingtona.

Dokler bo pač šlo...

Pozer. Vir: Posnetek zaslona, Instagram

Če bo izbran na Lajčakov položaj, ni dvoma, da bo Pahorjev Instagram račun znova poln izjemnih slik in lepo zvenečih govorov.

Bistvenega napredka v pogajanjih med Beogradom in Prištino pa Pahor ne bo prinesel, ker tudi sam ne verjame v resnično »kompromisno« rešitev za problem Kosova, ampak rešitev vidi le tam, kjer rešitve za Srbijo – ni.

Če bo izbran na položaj, bo izbran prav zaradi tega.

In prav zaradi tega – ne bi smel biti izbran, če bi EU šlo res za doseganje trajne rešitve s kompromisom.

Borut Pahor - čiščenje kopačk
Če bo izbran, bo to seveda zgolj še en dokaz, da EU ni do kompromisa in da bo kosovski problem brez razmisleka na isti način kot doslej potiskala naprej. Vir: Posnetek zaslona, Instagram

Ker pa EU v resnici ne gre za to, pač pa zgolj za uveljavitev interesov Prištine, ima Pahor s svojim navijaštvom in pristranskostjo res veliko možnosti za novo imenovanje.

Hkrati pa prav nič za dolgoročni uspeh nove misije, ki se bo končala tako, kot vsi njegovi prejšnji primeri političnega delovanja. 

Neuspešno.

Če bo izbran, bo to seveda zgolj še en dokaz, da EU ni do kompromisa in da bo kosovski problem brez razmisleka na isti način kot doslej potiskala naprej.

Vse do pričakovanega razpleta, ki je blizu Zahodu - po »ukrajinskem scenariju.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke