REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Umetna inteligenca in računalniki odkrili nov antibiotik: Bodo uspeli najti tudi cepivo za agresivni koronavirus?

Umetna inteligenca in računalniki odkrili nov antibiotik: Bodo uspeli najti tudi cepivo za agresivni koronavirus?Umetna inteligenca pomaga pri izdelavi zdravil

Odkar je svet soočen s pandemijo koronavirusa Covid-19, se raziskovalci po vsem svetu trudijo najti tudi cepivo zoper nevaren virus.

To ni enostavno in nič ne kaže, da bi bilo cepivo lahko na voljo že kmalu. Celo če bi ga iznašli sedaj, bi lahko samo testiranje trajalo leto dni in pol.

Nejasno je tudi, kako zagotoviti dovolj velike količine cepiva.

Toda prav tako je res, da se zaradi globalne nevarnosti s tem vprašanjem ukvarjajo številni, tudi najboljši laboratoriji na svetu.

Farmacevtske agencije si ob tem pomagajo z novimi partnerskimi programi.

Kitajski znanstveniki so že opravili sekvenco genoma nevarnega virusa in s tem odprli vrata za iskanje cepiva. Pri tem pa imajo v zadnjem času posebno vlogo prav podjetja, ki uporabljajo »umetno inteligenco« (AI) in posebne algoritme za iskanje zdravila.

Ameriško farmacevtsko podjetje GeoVax je skupaj s kitajskim farmacevtskim podjetjem BravoVax že napovedalo, da načrtujejo izdelavo cepiva zoper koronavirus, ki bo zasnovana na prejšnjem cepivu MVA-VLP.

Njihovi proizvodi omogočajo zaščito z eno samo vakcinacijo.

V okviru Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je 11. in 12. februarja potekal tudi forum, na katerem so znanstveniki in farmacevti poskusili najti nove poti pri izdelavi cepiva.

Kitajski znanstveniki so že opravili sekvenco genoma nevarnega virusa in s tem odprli vrata za iskanje cepiva.

Pri tem pa imajo v zadnjem času posebno vlogo prav podjetja, ki uporabljajo »umetno inteligenco« (AI) in posebne algoritme za iskanje zdravila.

Računalniki

Podjetje Benevolent AI je objavilo prispevek v časniku The Lancet, v katerem so pojasnili, kako so z uporabo te metode našli zdravilo, ki bi lahko bilo uporabljeno z novim ciljem - v boju proti koronavirusu.

Največ uspeha bi lahko imelo zdravilo baricitinib, ki se trenutno uporablja za zdravljenje revmatoidnega artritisa. Toda program Benevolent AI predlaga, da se preizkusi s tem zdravilom in ugotovi, ali lahko ustavi procese vnetja in napredovanja virusa ob okužbi z Covid-19.

Po drugi strani Insilico Medicine uporablja umetno inteligenco, da bi identificiral šest novih molekul, ki bi lahko preprečile razširjanje koronavirusa po telesu.

Svoja spoznanja so ruski znanstveniki objavili v bazi Biorxiv, da bi lahko drugi znanstveniki in medicinski kemiki ocenili - in kritizirali - te molekule. Tudi v teh primerih upajo, da bodo s poskusi na ljudeh lahko pričeli v letu dni.

Nedavno je tudi Inštitut za virologijo v Wuhanu, ki se nahaja v središču okužbe, patentiral zdravilo remdesivir, ki se sicer uporablja za zdravljenje Ebole, za zdravljenje koronavirusa.

Nedavno je tudi Inštitut za virologijo v Wuhanu, ki se nahaja v središču okužbe, patentiral zdravilo remdesivir, ki se sicer uporablja za zdravljenje Ebole, za zdravljenje najnovejšega koronavirusa.

Zdravilo je bilo v Washingtonu menda uporabljeno na pacientu s koronavirusom in to s pozitivnimi rezultati.

Vendar še vedno ni povsem jasno, ali res vedno deluje.

Najpomembnejša pri vsem skupaj pa bi lahko bila »umetna inteligenca.«

Kako, nam kaže nek drug primer, ki je sicer povezan z bojem proti bakterijami.

Raziskovalci na inštitutu MIT v ZDA so namreč pravkar prišli do novega odkritja.

Uporabili so »surovo silo« računalnikov in umetno inteligenco, da bi identificirali nov antibiotik. Začeli so s strojnim učenjem, da bi program analiziral milijone različnih kombinacij ter na ta način poiskal »rešitve izven škatle« oziroma izven običajnega načina razmišljanja.

Superbakterija

»V tem primeru so raziskovalci naredili model tako, da je poiskal kemične značilnosti, ki bi naredile snov uspešno pri ubijanju bakterije E-coli. V ta namen so podučili model o okoli 2500 molekulah, skupaj z okoli 1700 zdravili, ki jih je odobrila agencija FDA in okoli 800 naravnimi proizvodi z različnimi strukturami in številnimi bioaktivnostmi,« so strokovnjaki MIT zapisali v svojem sporočilu za javnost.

Nato so temu programu omogočili, da preišče še okoli 6000 znanih in imenovanih kemičnih sestavin. Pri tem je algoritem znanstvenike nenadoma opozoril na molekulo, znano pod imenom hiacin. Pri svojih običajnih analizah so jo znanstveniki spregledali.

Pred tem je bila spojina uporabljena z zdravljenje diabetesa, vendar je v novih testih takoj pokazala na velik uspeh proti številnim bakterijam in patogenom.

Umetna inteligenca je razkrila tudi 23 drugih potencialnih molekul, s katerimi bi bilo mogoče uničiti nevarne bakterije.

Ob tem je tudi relativno nestrupena za človeka. Hiacin deluje tako, da prekine celično ravnovesje in bakterije uničuje od zunaj, ker jim onemogoča vzdrževanje elektromagnetnega ravnovesja.

Gre za drugačen način delovanja, kot v primeru običajnih antibiotikov, ki fizično uničujejo celice bakterij.

In ta razlika je očitno bistvena pri uspehu hiacina, ki lahko ubije bakterije tam, kjer jih navadni antibiotiki - ne morejo.

V laboratoriju so hiacin zelo uspešno uporabili proti več deset bakterijam, tudi takšnim, ki so znane kot zelo trdožive in odporne na antibiotike kot na primer Clostridium difficile, Acinetobacter baumannii, in Mycobacterium tuberculosis.

Miš

Hiacin je bil uspešen tudi proti bakteriji, ki je leta 2017 ubila 700 ljudi in še dvema drugima, ki spadata med bolj odporne. Ubil je vse bakterije razen ene, ki napada pljuča.

Nato so miši inficirali z bakterjo A. baumannii, ki je inficirala tudi številne vojake ZDA v Iraku in Afganistanu.

Hiacin je bil uspešen tudi proti bakteriji, ki je leta 2017 ubila 700 ljudi in še dvema drugima, ki spadata med bolj odporne. Ubil je vse bakterije razen ene, ki napada pljuča.

Toda po zdravljenju s hiacinom so bile tudi te infekcije preprečene.

In ne samo to – umetna inteligenca je razkrila tudi 23 drugih potencialnih molekul, s katerimi bi bilo mogoče uničiti nevarne bakterije.

Bitka proti koronavirusu bo še težja, toda kot kažejo ti primeri, človeštvo tudi po zaslugi »umetne inteligence« ni povsem brez možnosti pri iskanju zdravila in cepiv.

Do tedaj pa bo potrebno storiti vse, da znanstvenikom kupimo čim več časa.

To pa lahko naredimo le s higieno in drugimi ukrepi za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni.

Opisani so tukaj.

Delite članek