G-20: kdo vse se bo rokoval in slikal s savdskim prestolonaslednikom - naročnikom umora?

Srečanje voditeljev G-20 v Buenos Airesu, ki se je začelo danes, bi lahko bilo prelomno za odnose Kitajske in ZDA, ki si prizadevata končati »carinsko vojno«, ob tem pa se bodo voditelji najbolj razvitih držav na svetu pogovarjali še o številnih drugih pomembnih vprašanjih.

Dramatičnosti srečanja je nekaj dodala tudi nemška kanclerka Angela Merkel, katere letalo je moralo zasilno pristati že v Nemčiji, saj je imel njen Airbus težave z elektroniko.

Vendar pa bo eno od zelo pomembnih vprašanj srečanja tokrat, za razliko od vseh podobnih prejšnjih srečanj, povezano tudi s – fotografiranjem in rokovanjem.

Na srečanje je namreč prišel tudi dejanski vladar Savdske Arabije in – tako trdi tudi ameriška obveščevalna služba Cia – naročnik uboja savdijskega disidenta in novinarja Džamala Hašodžjija.

Savdska vlada obtožbe sicer zanika, toda dokazov, da je Mohamed bin Salman res naročnik uboja, je tokrat res precej. Za savdskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana srečanje G20 zato predstavlja tudi odlično priložnost, da se svetu predstavi kot »normalen«, če ne že spoštovan voditelj. 

Toda za druge voditelje še posebej tiste, ki so v svojih državah na svoj položaj izbrani na demokratičen način, predstavlja Salmanova družba veliko breme.

Povsem mogoče je zato, da se bodo številni voditelji izogibali predvsem slikanja in rokovanja z naročnikom krutega umora odpadniškega novinarja, kot ocenjuje tudi Al Jazeera.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je od Argentine v ponedeljek že zahtevala, da naj uporabi določila svoje ustave, ki prepovedujejo izvajanje vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, da bi preiskali vpletenost savdskega kronskega princa v umor Hašodžija in vojne zločine v Jemnu, kjer Savdska Arabija še zmeraj izvaja »intervencijo«, dejansko pa vodi nezakonito vojno, v kateri so največje žrtve prav civilisti in otroci.

Umor Džamala Hašodžija, ki se je zgodil 2. oktobra letos v konzulatu Savdske Arabije v Carigradu v Turčiji je sicer zelo škodoval odnosom Savdske Arabije in njenih zahodnih zaveznic, vendar je ameriški predsednik Donald Trump ne glede na to zatrdil, da Savdska Arabija ostaja tesen in zanesljiv zaveznik ZDA.

Zelo napeti pa so tudi odnosi Savdske Arabije s Turčijo. Ker je na srečanje odšel tudi turški predsednik Tayyip Erdogan, je Mohamed bin Salman – kot poročajo turški viri - menda že prosil za zasebno srečanje s turškim predsednikom ob robu zasedanja voditeljev.

Al Jazeera ocenjuje, da se nekateri voditelji na vrhu ne bodo želeli srečati in rokovati z Mohamedom bin Salmanom.

»Foto termini bi lahko povzročili resne napetosti in imeli resne posledice za svetovne voditelje za katere bi bilo videti, kakor da odpuščajo ali legitimizirajo princa Mohameda, ki je po oceni ameriških obveščevalni služb ukazal umor.«

V ZDA tudi nekateri demokratski in republikanski senatorji zahtevajo ukrepe proti Savdski Arabiji zaradi uboja Hašodžija in vojne v Jemnu, ki je ustvarila eno od največjih humanitarnih kriz v svetu.

Kako kaznovati Savdsko Arabijo naj bi pred vrhom kongresnikom pojasnjeval tudi zunanji minister ZDA Mike Pompeo, toda poznavalci razmer menijo, da te »kazni« ne bodo drastične.

saudi.jpg

To se je pokazalo že kmalu po začetku srečanja v Argentini. Z Mohamedom bin Salmanom se je prijazno srečal ameriški predsednik Donald Trump, podobno pa so storli tudi drugi voditelji. Vladimir Putin je Salmana pozdravil z roko - dal mu je "petko" - z njim je o vojni v Jemnu in umoru kramljal tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, britanska predsednica vlade Theresa May pa je dejala, da bo savdskemu prestlonasledniku prenesla "močno sporočilo" zaradi umora Hašodžija.

Srečala se nista Vladimir Putin in Donald Trump, vendar so kamere zabeležle napet trenutek, ko sta šla drug mimo drugega. Putin se je namesto s Trumpom srečal z Macronom, ruski mediji pa so poročali, da je "kerška provokacija uspela", saj je bil razlog za odpovedano srečanje s Trumpom prav incident v Ukrajini.