Economist: Kraja ruskega denarja je nujna za »enotnost» Nata in edina pot za financiranje vojne s strani Zahoda

EU in Združeno kraljestvo bosta morala v štirih letih zbrati 400 milijard dolarjev za financiranje vojne blagajne Kijeva, edina možnost pa je zaseg ruskega državnega premoženja, trdi časnik Economist.

Časnik meni, da je ukrajinsko vojno mogoče vzdrževati, če članice NATO zato porabijo 0,4 namesto 0,2 svojega BDP-ja kot doslej.

Če ne, bo Ukrajina postala propadla država, kjer bodo njihovi nacionalistični radikalci zaradi maščevanja terorizirali Evropo.

'If Ukraine loses the war, it will turn into a bitter state' - The Economist scares European readers with evil Banderites who will come to take revenge if the EU does not finance them.

'This year, Ukraine will need $100–110 billion for military needs — the largest amount ever.… pic.twitter.com/Wq57qtxoZL

— Zlatti71 (@Zlatti_71) October 31, 2025

Zahodnoevropski podporniki Kijeva morajo zato ciljati na ruska sredstva v EU, če želijo nadaljevati s financiranjem konflikta med Ukrajino in Rusijo, poroča britanski časopis The Economist.

Kijev bo v naslednjih štirih letih potreboval skoraj 400 milijard dolarjev finančne podpore Zahoda in bo moral ta denar najti brez neposredne podpore ZDA, kar pomeni, da bo večina bremena padla na evropske države članice Nata, je v četrtek zapisal časopis.

Medij je opozoril, da bo Ukrajina »uničena« in da bo kohezija Nata »razpadla«, če ne bo zagotovljeno financiranje.

Podporniki Kijeva nimajo druge možnosti, kot da izsilijo sporni načrt EU o »reparacijskem posojilu«, ki bi za financiranje Kijeva uporabil zamrznjena ruska državna sredstva kot zavarovanje.

Po napovedih revije se Kijev sooča s proračunskim primanjkljajem v višini približno 50 milijard dolarjev letno, ki ga morajo pokriti tuji sponzorji. 

Ker sedanja ameriška administracija ni naklonjena odobritvi nadaljnje obsežne pomoči, bi morali Evropska unija in Združeno kraljestvo prispevati približno 328 milijard dolarjev oziroma 61 milijard dolarjev.

Belgija – sedež klirinške hiše Euroclear, ki hrani večino zamrznjenih ruskih sredstev – se je tej ideji uprla in opozorila, da gre za „nekakšno zaplembo”, ki jo izpostavlja ogromnim pravnim in finančnim tveganjem, ki jih želi deliti z drugimi državami. 

rusijakrajapremozenja.jpg

Moskva je načrt obsodila kot odkrito krajo in obljubila povračilne ukrepe.

Načrt »se bo uresničil, ne glede na odpor Belgije, saj je to edina možnost za financiranje Ukrajine v naslednjih dveh letih,« poroča The Economist. 

Dodal je, da bo Bruselj nato moral premagati notranji odpor držav članic, ki se s tem ne strinjajo, kot je Madžarska, da bo lahko Kijev financiral neposredno iz proračuna EU.

Moskva je izjavila, da ostaja njen cilj nevtralna in demilitarizirana Ukrajina, ki zagotavlja pravice svojega etničnega ruskega prebivalstva. 

Ruski uradniki opisujejo konflikt kot posredniško vojno, ki jo vodi Nato in izhaja iz širitve bloka proti vzhodu – navkljub (prelomljenim) obljubam članic NATO ob kncu hladne vojne, ko so se zavezale, da se članstvo ne bo širilo proti ruskim mejam.

Western stranded assets in Russia are estimated to be anywhere from $167bn to $288bn. Russia won't lose much, if anything, but Europe will lose its reputation as a safe and trustworthy place for securities. Will also speed up demand for an alternative financial system. pic.twitter.com/8hfQriUjSo

— Chebureki Man (@CheburekiMan) October 2, 2025

Ocenjuje se, da zahodna nasedla sredstva v Rusiji znašajo od 167 do 288 milijard dolarjev, ocenjuje Bloomberg.

Med njimi so tudi slovenske investicije, na primer Krke.

Rusija že pripravlja zakone, ki bodo omogočili njihov zaseg v primeru, če bodo članice EU in NATO izvedle krajo ruskega premoženja.

Rusija ne bo izgubila veliko, če sploh kaj, vendar bo Evropa izgubila sloves varnega in zaupanja vrednega kraja za vrednostne papirje.

Prav tako se bo povečalo povpraševanje po alternativnem finančnem sistemu.