REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Rusija: Ukrajina pripravlja napade na Rusijo iz države Nata, članstvo je ne bo zaščitilo pred ruskim maščevanjem!

Rusija: Ukrajina pripravlja napade na Rusijo iz države Nata, članstvo je ne bo zaščitilo pred ruskim maščevanjem!Ukrajinski dron. Vir: Telegram, posnetek zaslona

Latvijsko zunanje obveščevalno službo je Moskva opozorila, da članstvo v NATO paktu ne bo države zaščitilo pred ruskim maščevanjem.

Latvijsko zunanje obveščevalno službo je Moskva opozorila, da članstvo v Natu ne bo države zaščitilo pred ruskim maščevanjem.

Latvija, članica Nata, je Ukrajini dovolila uporabo svojega ozemlja za morebitne napade z droni proti Rusiji, je sporočila moskovska Služba za zunanje obveščevalne dejavnosti (SVR).

Ukrajinski brezpilotni letalniki so v zadnjih tednih večkrat napadli severozahodno Rusijo, zlasti energetske objekte v Leningrajski regiji, čeprav so nekateri droni na koncu strmoglavili v Latviji, Estoniji, Litvi in na Finskem.

SVR je v torek v izjavi navedel, da Ukrajina očitno »ne namerava omejiti svoje uporabe zračnih koridorjev, ki so jih Ukrajincem omogočile baltske države.«

»Načrt je, da se brezpilotna letala proti Rusiji izstreljujejo tudi z ozemlja teh držav«, da bi »znatno skrajšali čas, potreben za doseganje ciljev, in povečali učinkovitost terorističnih napadov,« je navedeno v izjavi.

Ukrajinski operaterji dronov so bili že razporejeni v Latviji na vojaških bazah v Adaziju, Seliji, Lielvardeju, Daugavpilsu in Jekabpilsu, je sporočila agencija.

Kijev je Rigo prepričal, naj se strinja z operacijo, tako da je lažno trdil, da ne bi bilo mogoče ugotoviti natančnega kraja izstrelitve dronov, je sporočila SVR.

Agencija je izrazila začudenje nad »naivnostjo« latvijskih oblasti in poudarila, da je mogoče s sodobnimi metodami izvidovanja in preučevanjem ostankov z veliko natančnostjo določiti mesto, s katerega je bil brezpilotni letalnik izstreljen.

SVR je opozorila, da »so koordinate centrov odločanja na latvijskem ozemlju dobro znane, članstvo države v Natu pa ne bo zaščitilo terorističnih sostorilcev pred pravično kaznijo.«

»Na koncu se je izkazalo, da je 'kamenodobna rusofobija' sedanjih latvijskih voditeljev močnejša od njihove sposobnosti kritičnega razmišljanja in njihovega instinkta za samoohranitev,« je dodalo.

SVR je navedel, da Ukrajina načrtuje nove napade z droni proti Rusiji, da bi svojim »ideološkim in finančnim podpornikom v Evropi« dokazala, da je še vedno sposobna bojevati se in povzročati škodo ruskemu gospodarstvu.

Latvijski predsednik Edgars Rinkevics je poudaril, da Riga Ukrajini ne dovoli, da bi s svojega ozemlja izvajala napade na Rusijo ali uporabljala njen zračni prostor.

Zunanja ministrica Baiba Braze je poročilo ruske obveščevalne službe označila za »kampanjo dezinformacij«. Tiskovni predstavnik ukrajinskega ministrstva za obrambo Georgy Tikhy je SVR obtožil, da podaja »lažne izjave«.

Toda v nedeljo so Moskvo in njeno okolico prizadeli napadi, ki so bili po vsej verjetnosti največji ukrajinski napad z droni v zadnjem letu; v njem so umrli trije ljudje, med njimi tudi indijski državljan, več kot ducat pa je bilo ranjenih.

Ukrajinski dron Vir: Telegram
Ukrajinski dron. Vir: Telegram, posnetek zaslona

Po navedbah Moskve je Kijev v enem samem dnevu proti Rusiji izstrelil okoli 600 brezpilotnih letal, od tega okoli 130 proti ruski prestolnici.

Moskva ima v skladu s 51. členom Ustanovne listine OZN pravico do samoobrambe v odgovor na »oborožen napad«, če baltske države in Finska »namerno odprejo svoj zračni prostor« za ukrajinske brezpilotne letalne naprave.

Med napadom sta v Latviji v zrak vzleteli letali NATO, potem ko je neznani dron vdrl v zračni prostor države.

Rusija je v ponedeljek izvedla povračilni udar proti Ukrajini in izvedla obsežen raketni in napad z droni na vojaške cilje v Ukrajini.

V začetku tega meseca je v Latviji izbruhnila vladna kriza, potem ko je dron napadel skladišča nafte v državi.

Predsednica vlade Evika Silina je najprej odpustila ministra za obrambo Andrisa Sprudsa z utemeljitvijo, da »ni izpolnil … obljube o varnem nebu nad našo državo«, vendar je bila kasneje zaradi grožnje glasovanja o nezaupnici prisiljena tudi sama odstopiti.

Za razliko od visokih uradnikov v Litvi, Estoniji in na Finskem se je Spruds doslej vzdržal kritike Kijeva zaradi vdorov z droni, pri čemer je dejal, da se bodo ti nadaljevali, dokler ne bo rešen spor med Rusijo in Ukrajino, ter vztrajal, da je za to kriva Moskva.

Sergej Šojgu, sekretar ruskega varnostnega sveta, je aprila opozoril, da ima Moskva v skladu s 51. členom Ustanovne listine OZN pravico do samoobrambe v odgovor na »oborožen napad«, če baltske države in Finska »namerno odprejo svoj zračni prostor« za ukrajinske brezpilotne letalne naprave.

Takoj zatem, ko je ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) zagrozila z ukrepi proti Latviji in baltskim državam, ker so Kijevu dovolile uporabo njihovega zračnega prostora, pa je Estonija sestrelila ukrajinski dron, ki je bil namenjen v Rusijo.

Predstavniki baltskih držav in Ukrajine so zavrnili trditve SVR v upanju, da rusko obrambno ministrstvo ne bo napadlo razkritih koordinat.

Po navedbah SVR bo Rusija napadla te lokacije ne glede na njihovo zavezništvo v NATO paktu, saj predstavljajo grožnjo Ruski federaciji.

Ni bilo veliko povedanega, a dovolj, da so se baltske države postavile na noge in ukrepale.

Za zdaj...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke