ponedeljek, 03. november 2025 leto 30 / št. 307
Strateško partnerstvo ratificirano: Venezuela v pričakovanju agresije ZDA prosi Rusijo, Kitajsko in Iran za vojaško pomoč
Venezuela - odpor vmešavanju ZDA. Vir: Twitter
Venezuela je zaprosila Rusijo, Kitajsko in Iran za pomoč pri okrepitvi svoje obrambe v okviru trenutnega spora z ZDA, je v petek poročal Washington Post, ki se sklicuje na dokumente ameriške vlade.
ZDA se namreč pripravljajo na izvedbo napada na Venezuelo - pod krinko boja zoper narko kartele.
Večina ameriške javnosti tej vojni odločno nasprotuje - kljub temu pa se ameriške enote v regiji še vedno zbirajo.
Trump's war on Venezuela is very unpopular in the US. Most people do not want this imperialist war of aggression.
— Ben Norton (@BenjaminNorton) November 2, 2025
But this war is being waged on behalf of US corporations, and the US is an oligarchy, not a democracy, so popular opinion has no influence on foreign policy.
Link:… pic.twitter.com/BBeCxAonAk
Po navedbah Washington Posta je venezuelski predsednik Nicolas Maduro poslal pismo kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu, v katerem je zaprosil za radarje in neposredno navedel »eskalacijo« odnosov z ZDA.
Caracas naj bi tudi pozval Iran, naj mu zagotovi opremo za motenje radarjev in drone, ki lahko letijo do 1000 km (približno 600 milj).
Washington Post je navedel dokumente, ki kažejo, da je venezuelski minister za promet Ramon Celestino Velazquez med svojim obiskom v Moskvi prejšnji mesec nameraval ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu predati pismo, v katerem je prosil za neopredeljene rakete in pomoč pri popravilu lovskih letal Su-30MK2 in radarskih sistemov, ki jih je Venezuela kupila v preteklosti.
Poročilo dodaja, da ni jasno, kako so na prošnje odgovorile Rusija, Kitajska ali Iran.
Ameriški predsednik Donald Trump je Madura obtožil, da vodi »makroteroristične« kartele, ki tihotapijo droge v ZDA, in ponudil nagrado za njegovo aretacijo.
Za te svoje navedbe ni podal dokazov.
Washington je v zahodnem Karibskem morju razporedil mornariško floto in od septembra izvedel več kot ducat napadov na mednarodnih vodah proti domnevnim plovilom kartela.
Maduro je obtožbe zavrnil in Trumpa obtožil, da si »izmišlja novo vojno«.
V ponedeljek je Rusija ratificirala sporazum o strateškem partnerstvu z Venezuelo, ki je bil podpisan maja.
Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je ta teden izjavila, da Moskva »podpira Venezuelo pri branjenju njene nacionalne suverenosti« in ji bo pomagala »premagati vse grožnje, ne glede na to, od kod prihajajo«.
V Venezueli so medtem opazili pristanek letala, ki je bilo prej povezano s skupino Wagner.
Letalo se je med poletom izognilo zračnim prostorom zaveznic ZDA.
Ni jasno, kaj naj bi letalo prevažalo.
ZDA so pred obalami Venezuele zbrale veliko število ladij in okoli 16.000 vojakov. Ob skorajšnjem prihodu letalonosilke Gerald Ford jih bo že preko 20.000.
Število raket Tomahawk, ki jih bodo imele je veliko, a še zmeraj gre za manjšo slo, kot je bila tista, ki je napadla ZR Jugoslavijo leta 1999.
Ruske in kitajske rakete in radarji bi lahko v veliki meri spremenili potek morebitne ameriške agresije, toda nejasno je, ali jih bo Venezuela pravočasno dobila.
Kljub temu ima Venezuela verjetno najboljšo protiletalsko obrambo v Latinski Ameriki.
Kar Venezuelo resnično loči od drugih na področju zračne obrambe, je njen raketni sistem S-300, zaradi česar je edina država v Južni Ameriki, opremljena s to sofisticirano tehnologijo.
S-300 velja za enega najmočnejših sistemov protiraketne obrambe na svetu, posebej zasnovan za zaščito zračnega prostora pred sovražnikovimi napadi.
Boljši so le ruski sistemi S-400 in S-500, vendar zadnje Rusija še ne izvaža.
Z impresivnim dosegom zaznavanja do 300 kilometrov lahko S-300 hkrati prepozna in sledi več ciljem.
Ima sposobnost napada in uničenja različnih zračnih groženj, vključno z naprednimi lovskimi letali in balističnimi raketami.
Vsaka baterija S-300 lahko spremlja do 100 potencialnih ciljev in hkrati cilja na 24, ter proti šestim hkrati vodi rakete, kar pomeni pomembno strateško prednost za Venezuelo. Letala lahko doseže tudi, če so 27 kilometrov visoko.
Ta operativna sposobnost gre roko v roki z najsodobnejšo tehnologijo, ki omogoča prestrezanje kompleksnih zračnih groženj.
Zračne zmogljivosti podpira raketni sistem Buk-M2E, nameščen na mobilnem podvozju MZKT.
Ta vozila, ki tehtajo 22 ton, so opremljena za prevoz protiletalskih baterij, težkih do 14 kilogramov.
Buk-M2E je vedno poosebljal vsestranskost, mobilnost in hitrost – zahvaljujoč zmogljivemu motorju s 420 konjskimi močmi doseže hitrost do 80 km/h.
Ta sistem doda še eno plast taktične prilagodljivosti obrambni strategiji Venezuele.
Njegova namestitev krepi sposobnost vojske za hiter odziv na zračne grožnje in krepi celotno integriteto njene mreže za obrambo zračnega prostora.
Je celo boljši od sistemov, s katerimi je tuidi Srbija uspela sestreliti ali poškodovati »nevidne« ameriške bombnike 117A in podobne leta 1999.
Venezuela bi nekatere podobne uspehe, kot so ih dosegli Srbi, verjetno lahko ponovila ali celo presegla – pa čeprav bi bila cena, ki bi jo plačala ob agresiji ZDA zagotovo visoka.
