REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Bodo ZDA kaznovale zaveznico? Turčija ruske radarje S-400 uspešno testirala na ameriških vojaških lovcih F-16 in F-4

Bodo ZDA kaznovale zaveznico? Turčija ruske radarje S-400 uspešno testirala na ameriških vojaških lovcih F-16 in F-4Ruski S-400, turški radarji in »tarče« - ameriški lovci!

Kljub pozivom ZDA, da naj svoje rakete ruske proizvodnje Turčija še naprej pusti v skladiščih, jih je Ankara že preizkusila. S tem pa se je izpostavila novim ameriškim sankcijam.

Pomembno pa je tudi to, kako jih je preizkusila.

Preizkušala je namreč njihove zelo zapletene radarje in to tako, da je z njimi spremljala ameriške lovce F-16 in modernizirane lovce F-4, ki so v oborožitvi turške vojske.

Nekatera letala so letela tudi zelo nizko.

Turčija je preizkušala radarje tako, da je z njimi spremljala ameriške lovce F-16 in modernizirane lovce F-4, ki so v oborožitvi turške vojske.

Turčija je sicer od ZDA dobila tudi eno letalo F-35, ki je najbolj varovana ameriška vojaška skrivnost, vendar so jo prav zaradi nakupa ruskih protizračnih raket S-400 ZDA zatem izključile iz tega programa.

Zastavlja se tudi vprašanje, ali bi Rusija lahko prav na ta način izvedela tudi nove skrivnosti in značilnosti omenjenega ameriškega letala?

Testiranje je bilo sicer izvedeno na področju letalskega oporišča v Ankari, med 25. in 26. novembrom.

Vojaški strokovnjaki so preverili tudi delovanje zvez med sistemi protizračne obrambe in bojnimi letali.

Uvedba ruskih sistemov S-400 v oborožitev turške vojske letos poleti je privedla do poslabšanja odnosov med Ankaro in Washingtonom.

S-400 Vir:Sputnik
S-400   Vir: Sputnik

ZDA so po nabavi ruskih sistemov suspendirali prodajo svojih lovcev pete generacije F-35 Turčiji, Ankara pa je na suspenz odgovorila tako, da se je začela z Moskvo aktivno pogovarjati še za nakup lovcev Su-57.

Uradno je ameriška stran zaskrbljena nad tem, da bi lahko ob hkratnem turškem posedovanju ruskih sistemov S-400 in ameriških lovcev F-35 prišlo do prenosa zaupnih podatkov slednjih v ruske roke: »F-35 ne more soobstajati z rusko platformo S-400, ki bo uporabljena za zbiranje informacij o njem,« ponavljajo najvišji ameriški predstavniki.

Ameriški predsednik Donald Trump je sicer za cel zaplet obtožil tudi prejšnjega predsednika Baracka Obamo in pokazal nekaj razumevanja za Turčijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sicer za cel zaplet obtožil tudi prejšnjega predsednika Baracka Obamo in pokazal nekaj razumevanja za Turčijo.

ZDA namreč v preteklosti niso želele prodati Turčiji svojega sistema »patriot«.

Zato se je Turčija tudi obrnila na pomoč k Rusiji.

Ob tem je Moskva Ankari poleg boljših raket ponudila tudi prenos tehnologije, česar ZDA svoji zaveznici niso želele odobriti.

Težava pa je v tem, ker je Turčija članica zveze Nato, ki kot svoje glavne nasprotnike vidi prav Rusijo in Kitajsko.

Sedaj se čaka na reakcijo ZDA.

»Kaj pomeni testiranje? To pomeni, da so zadevo prižgali. Zato so sankcije postale še bolj konkretna možnost. Zmeraj so bile, toda sedaj se zdijo verjetne in ne neizbežne,« je za Bloomberg ocenil Cristian Maggio, analitik novih trgov v podjetju TD Securities v Londonu.

Erdogan in lovci F-16 turške vojske
Erdogan in lovci F-16 turške vojske

»Turško vztrajanje pri uporabi S-400 ni v skladu z njenimi zavezami do zveze Nato in bo imelo posledice na turško interoperabilnostjo v zvezi,« je dejala podpolkovnica Carla Gleason, tiskovna predstavnica ameriškega Pentagona.

Strah pred sankcijami se že opaža na trgih, saj je turška lira že pričela znova izgubljati vrednost.

Po drugi strani pa lahko tudi Turčija povzroči težave zvezi Nato in to tako, da od znotraj blokira njene odločitve.

Natov vojaški načrt za baltske države in Poljsko je usmerjen proti morebitnemu ruskemu napadu na to regijo. Vendar načrt ne more biti potrjen brez soglasja Turčije.

Turčija se namreč upira zahtevam Nata, da v okviru vojaške zveze podpre obrambni načrt za baltske države in Poljsko.

Podporo načrtu pogojujejo z zahtevo, da Nato politično podpre njihovo vojaško intervencijo proti kurdskim silam na severu Sirije.

Turčija od Nata zahteva, da kurdsko milico YPG, ki se je z Američani borila proti pripadnikom Islamske države na severu in vzhodu Sirije, označi za teroristično skupino.

Po navedbah neimenovanih turških virov, naj bi Nato na to pristal že pred časom, vendar so si nato nekatere članice premislile.

Natov vojaški načrt za baltske države in Poljsko je usmerjen proti morebitnemu ruskemu napadu na to regijo.

Vendar načrt ne more biti potrjen brez soglasja Turčije.

Turčija in Rusija že več let vse bolj tesno pa še posebej od poskusa prevrata v Turčiji leta 2016 vse bolj pospešeno sodelujeta tako na področju trgovine z orožjem kot pri energetski politiki in koordinaciji vojaških operacij v Siriji.

Istočasno pa so spori Ankare s članicami zveze Nato in EU vse bolj resni.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek