REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako sta prisebna pilota rešila življenje turškemu predsedniku in tlakovala pot nakupu ruskih raket S-400

Kako sta prisebna pilota rešila življenje turškemu predsedniku in tlakovala pot nakupu ruskih raket S-400Erdogan in lovci F-16 turške vojske

V National Interestu so te dni razkrili, da je neka travmatična izkušnja turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana še poseben razlog, zaradi katerega si Turčija tako zelo želi ruskih raket S-400.

Tako zelo, da se je pripravljena odreči več miljard vrednem nakupu najboljših ameriških lovskih letal F-35, se izpostaviti ameriškim sankcijam in pritisku vseh ostalih članic zveze NATO, ki ne razumejo, zakaj Turčija kupuje sofisticirano orožje od potencialnega »sovražnika.«

Zaradi izkušnje državnega udara si je Erdogan zaželel raket, ki bi jih lahko – v skrajnem primeru – znova obrnil proti uporniškim pilotom.

Pri tem pa je večina pozabila na en tehnični problem.

Na to, da ameriške rakete, na primer »patriot« in drugi podobni ameriški in protizračni sistemi zveze Nato zaradi sistema »prijatelj ali sovražnik«, ki razlikuje sovražne tarče od prijateljskih, ameriških letal ne zaznavajo kot sovražne. To je, načeloma, popolnoma v redu.

Dokler te ne napadejo sile istega zavezništva ali pa kar tvoje lastne sile.

Letalo turškega predsednika Gulfstream IV Vir:World at War
Letalo turšlega predsednika    Vir:Planespoter.net, Mikko Haajanen

Turčija je prav to doživela večkrat. Čeprav je članica zveze NATO, je zanjo ena od največjih groženj nacionalni varnosti na zahodu, saj ima z Grčijo in Ciprom vrsto nerešenih sporov.

Predvsem ozemeljskih, pa tudi zaradi črpališč nafte in plina, kjer ima sicer največji spor Turčija pravkar odprt s Ciprom, saj vrta v območju, ki ga Ciper smatra za svojega.

Ob tem se tudi turška in grška vojaška letala pogosto srečujejo in preganjajo v obmejnem zračnem prostoru, tudi sestrelitve niso neobičajne.

Prav zato Turčija potrebuje rakete, ki bi jih lahko v skrajnem primeru lahko obrnila tudi proti članici zveze Nato, ne glede na to, kako neverjetno se to v tem trenutku sicer zdi.

Uporniška letala bi lahko lojalni vojaki sestrelili - toda njihove ameriške rakete niso želele naciljati ameriških F-16. 

Tu je pa še en problem, na katerega smo že opozorili, vendar ga bomo sedaj, zaradi precejšnjega zanimanja bralcev, pojasnili nekoliko bolj podrobno.

V kaosu ob državnem udaru v Turčiji leta 2016 je namreč večina medijev spregledala neko pomembno podrobnost – da je ob različnih dramatičnih dogodkih v tistem trenutku bil eden tesno povezan tudi s turškim predsednikom Recepom Tayipom Erdganom in njegovo usodo.

Ne le, da naj bi o tem, kaj se pripravlja, Erdogan opozorila pravočasno dobil s strani ruskih tajnih služb in ne na primer svojih zaveznic, ZDA, pač pa so ga imeli »na muhi« tudi njegovi lastni piloti v ameriških letalih.

Državni udar - Turčija 2016
Prizori iz noči med 15 in 16. julijem leta 2016 v Turčiji.

Uporniški piloti turških lovcev F-16 so imeli namreč v noči iz petka na soboto (15. – 16. julij 2016), ko je v Turčiji prišlo do poskusa vojaškega prevzema oblasti, na »muhi« potniško letalo turškega predsednika Erdogana, ki je bilo na poletu proti Istanbulu (Carigradu), je tedaj nekdanji vojaški častnik z informacijami o dogodkih povedal za Reuters.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan naj bi se ob vojaškem puču vračal v Carigrad, ko sta njegovo letalo (predsedniško letalo Gulfstream IV) za tarčo vzela 2 lovca F-16 turških letalskih sil, ki jima je “hrbet” kril vsaj še en par F-16. O tem je pri nas sicer poročala tudi Obramba.

Turški predsednik naj bi se v tistem trenutku namreč vračal v Carigrad s počitnic v bližini obalnega letovišča Marmaris, po tem ko je del turške vojske v petek 15. Julija 2016 zvečer pripravil vojaški udar in poskusil prevzeti oblast nad državo.

Na zemljevidih se je lepo videlo, kako njegovo letalo (modra linija) kroži nad Carigradom in od kod je priletelo.

Nato pa so predsedniku lojalna policija s pomočjo redne vojske in ljudstva zatrli puč. Vendar še pred tem Erdogan v Carigradu (Istanbulu) ni mogel pristati, saj so letališče Ataturk zavzeli uporniški vojaki.

»Vsaj dva lovca F-16 sta nadlegovala Erdoganovo letalo, medtem ko je bilo v zraku in na poti do Istanbula. Zaklenili so svoje namerilne naprave na (predsednikovo) letalo, medtem ko sta ju drugi dve letali F-16 ščitili. Zakaj niso sprožili, ostaja skrivnost,« je za Reuters izjavil (neimenovani) nekdanji častnik turške vojske, ki je seznanjen z dogajanjem.

O tem je poročal tudi Independent, ki pa prinaša novo podrobnost – da so zviti piloti v Erdoganovem predsedniškem letalu turškemu predsedniku (in sebi) rešili življenja, saj so se »maskirali« v civilno letalo in tako »izginili« z radarjev turških vojaških pilotov.

Uporniška letala bi lahko lojalni vojaki sestrelili - toda njihove ameriške rakete niso želele naciljati ameriških F-16. 

Danes je drugače. Ruske rakete je mogoče obrniti proti vsem ciljem. Letala z sistemi S-400 so medtem že priletele v Turčijo. Z njimi so bili tudi ruski strokovnjaki.

Kakorkoliže, Erdogana so tisto usodno noč rešili njegovi piloti.

Piloti v Erdoganovem Airbusu so namreč transponder, napravo, ki oddaja signal s položajem in oznako letala, namreč programirali tako, da je pričela oddajati oznake turškega potniškega letala, ki pripada družbi Turkish Airlines. S tem je to letalo »poniknilo« med ostalimi letali, ki so bila res civilna.

Pilota sta transponderje letala obrnila na kanal THY 8456, tako da je njuno letalo na radarjih postalo 'navadno civilno.'

Pilota sta transponderje letala obrnila na kanal THY 8456, tako da je njuno letalo na radarjih postalo »navadno civilno.«

Uporniška pilota, ki sta na svojih radarjih že izločila Erdoganovo letalo od ostalih in »zaklenila« svoje radarje na to letalo sta nenadoma ugotovila, d aje njun cilj postal enak ostalim civilnim letalom.  In zato nista upala nase prevzeti tveganje, da bi ob atentatu na predsednika države po nesreči sestrelila letalo, polno civilistov, tujih turistov.

Ko sta ju pričela zasledovati še dva Erdoganu lojalna pilota F-16, sta prekinila radijske stike. Na tleh so medtem uspeli znova prevzeti oblast nad letališčem in Erdogan je lahko pristal.

F-16 Turčije

To je rešilo življenje predsednika države in obrnilo tok zgodovine – če bi bil Erdogan sestreljen, bi bilo povsem mogoče, da bi se pučistom prevzem oblasti v državi posrečil.

In turške oblasti so nato ostro kritizirale tudi svoje zaveznike, predvsem ZDA in EU, ki turške oblasti o tem, kaj se pripravlja, niso opozorile. Ob trem pa je bil na ozemlju ZDA tudi Fethullah Gülen, ki naj bi bil tudi glavni organizator puča v Turčiji.

Ob vsem tem si je Erdogan zaželel raket, ki bi jih lahko – v skrajnem primeru – znova obrnil proti uporniškim pilotom, če bi se poskus vojaškega udara kdaj ponovil.

Znano pa je, da je v turški vojski, ki brani pridobitve Ataturka in sekularizacije Turčije veliko nasprotnikov sedanjega turškega predsednika, ki je družbo znova precej islamiziral.

Ko mediji pogosto poročajo o zapletih z S-400, ki jih bo Turčija kmalu dobila od Rusije je zato dobro poznati tudi ta del zgodbe.

Komentarji