REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Je Rusija v Srbiji našla novega kupca za svoje »ubijalske rakete S-400«?

Je Rusija v Srbiji našla novega kupca za svoje »ubijalske rakete S-400«?S-400 in domet iz Srbije

»Rusija je morda našla novega kupca za svoj ubijalski raketni sistem S-400. Bodi pozorna, Amerika

S temi besedami ameriški vojaški strokovnjak Charlie Gao v National Interesutu ocenjuje, da je za sicer zelo drag ruski protizračni sistem očitno zelo zagreta tudi Srbija.

Pri tem opozarja na prvo skupno protizračno vojaško vajo »Slovanski ščit«, ki so jo septembra izvedle ruske in srbske posadke, ker so srbski vojaki preizkušali enega od najboljših ruskih izvoznih protiletalskih sistemov.

O tem ter o možnosti, da bi te rakete lahko »pokrivale« tudi Slovenijo pa smo že poročali.

Odgovore na to vprašanje daje tudi pogled v zgodovino. Kot je že potrdil nekdanji jugoslovanski zunanji minister Živadin Jovanović, je Jugoslavija želela kupiti že prejšnji sistem S-300 in to že leta 1989.

Kriza in razpad države sta to preprečila. Pogajanja so že potekala, ko je država razpadla, sočasno s Sovjetsko zvezo.

S300

Raket Sovjeti nato poznejši Zvezni republiki Jugoslaviji (ZRJ) nikoli niso izročili, tudi zaradi državljanske vojne in embarga na izvoz orožja v Jugoslavijo.

Srbija je najprej modernizirala starejše rakete in kupila dva modernejša sistema BUK-MB iz Belorusije.

Ko je bil ta leta 1995 s podpisom Daytonskega sporazuma ukinjen, je tedanja ZRJ znova želela kupiti sisteme S-300VM, skupaj s sistemi srednjega dosega.

Strokovnjaki so bili znova iz Srbije in Črne gore poslani v Rusijo tudi na šolanje. Toda leta 1998 je VS OZN znova uvedel prepoved prodajo orožja državi.

Posadkam na šolanju v Rusiji ni bilo dovoljeno, da se vrnejo, rakete pa niso bile prodane in izročene.

ZRJ si je nato med agresijo zveze NATO leta 1999 vseeno uspešno pomagala z raketami S-125 Neva, ki so jih kupovali tudi v Romuniji.

Od leta 2001 Srbija lahko znova svobodno kupuje orožje, toda za to ji manjka sredstev.

Zato so najprej modernizirali starejše rakete in kupili dva modernejša sistema BUK-MB iz Belorusije.

Mathew Palmer naj bi Srbiji ponujal eskadriljo letal F-16, 10 milijard dolarjev in zagotovljeno članstvo v EU do leta 2024 v zameno za – priznanje Kosova.

Vendar se vedno znova pojavljajo napovedi, da Srbija želi kupiti vsaj rakete S-300. Uradno jih sicer vedno zanikajo, toda po oceni ameriškega strokovnjaka vključitev srbskih raketnih strokovnjakov v zadnje manevre kaže, da se »zadeve (hitro) spreminjajo.«

»Mogoče je, da srbsko ministrstvo za obrambo čaka, da prične Rusija ponujati sisteme S-400 več državam in meni, da je sedaj primerno, da opravijo nakup,« ocenjuje Gao.

Po drugi strani naj bi ameriški odposlanec Mathew Palmer, kot poročajo srbski mediji, Srbiji prav tako ponudil na prvi pogled zelo dobro kupčijo – eskadriljo letal F-16, 10 milijard dolarjev in zagotovljeno članstvo v EU do leta 2024 v zameno za – priznanje Kosova kot neodvisne države.

Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem ameriškega veleposlanika v Nemčiji Richarda Grenella, ki se je zaradi »trumpovske« politike zelo zameril Berlinu postavil za posebnega odposlanca ZDA za vprašanje Kosova.

Washington se namreč vse bolj nagiba k rešitvi, po kateri bi Srbija priznala Kosovo, toda šele po delitvi, kjer bi Srbija prav tako prevzela suveren nadzor nad delom te svoje nekdanje pokrajine, ki je razglasila neodvisnost in še zmeraj ni nesporno priznana za neodvisno državo.

Takšno rešitev pa posredno podpira tudi Moskva.

Čeprav za ta »neverjetno drag« dogovor (vprašanje, za koga?) ZDA in Srbije ni neposrednih dokazov, je res, da je Srbija medtem kupovala orožje tudi na zahodu, na primer Airbusove helikopterje Airbus H145M ter raketne sisteme MBDA Mistral.

Možno je, da Srbija zelo podobno oziroma enako, kot je to počela SFRJ poskuša tudi danes sedeti na »dveh stolih«, v upanju, da bi da bi od obeh strani dobila najboljše orožje za svojo vojsko.

In srbski vojaki, ki so trenirali skupaj z ruskimi na sistemih S-400 bi lahko bili samo del te zgodbe, ocenjuje Charlie Gao.

Srbija bo morda res dočakala pravo priložnost, ko bo Rusija pričela prodajati svoje sisteme S-400 večjemu številu držav. To bi učinkovito zaščitilo njeno nebo.

In ne glede na ceno je jasno, da bi srbska javnost, ki je doživela 78-dnevno bombardiranje zveze NATO leta 1999 takšen nakup ocenila kot - upravičen.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek