REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ministri EU potrdili »nadzor klepetov«:Obvezna identifikacija, konec anonimnosti in zasebnosti v Evropski uniji!

Ministri EU potrdili »nadzor klepetov«:Obvezna identifikacija, konec anonimnosti in zasebnosti v Evropski uniji!

V sredo se je v tišini zgodilo to, kar je dva dni pred tem prvi napovedal Berliner Zeitung - ministri EU so potrdili kontroverzno novo različico »nadzora klepetov« na napravah evropskih državljanov.

Države članice EU so se v sredo namreč naposled zedinile okoli besedila uredbe o boju proti spolnim zlorabam otrok na spletu.

Evropska komisija je predlog uredbe objavila že leta 2022, od tedaj pa je besedilo predmet hudih polemik med borci za zaščito otrok in borci za zaščito zasebnosti.

Yannik Schrade je to v svoji dolgi »niti« na X-u opredelil kot »tihi napad na človeško dostojanstvo.«

»Kompromis ohranja skeniranje kot prostovoljni ukrep. Poleg tega besedilo Sveta EU pojasnjuje, da šifriranega komuniciranja ni dovoljeno spodkopavati,« miri ljubljanski Dnevnik.

A v resnici ni tako enostavno. Aktivisti opozarjajo, da so ministri EU v resnici glasovali »za množični nadzor brez naloga, obvezna identifikacijo za vse (konec anonimnosti) ter digitalni hišni pripor za najstnike.«

Nov predlog so znova podali Danci - in res je nekaj gnilega v deželi Danski, so ocenili nekateri komentatorji...

EU namreč poskuša tiho vrniti nadzor nad klepetom pod novim imenom.

Po mesecih odpora so evropske vlade pravkar odobrile nov mandat, ki nadzor preimenuje v »prostovoljnega«.

Podjetja ne bodo prisiljena skenirati vaših sporočil, ampak bodo le kaznovana, če tega ne bodo storila.

To pomeni pritisk, da spremljajo vse, tudi šifrirane klepete.

Načrt vključuje tudi preverjanje starosti, ki bi lahko uničilo spletno anonimnost.

Yannik Schrade je to v svoji dolgi »niti« na X-u opredelil kot »tihi napad na človeško dostojanstvo.«

EU namreč, če bo zakonodaja sprejeta, ker je vse bliže uresničitvi (strinjati se mora tudi brezhrbtenični Evropski parlament) prepoveduje zasebno komunikacijo, anonimne račune na družbenih omrežjih, pregledovala bo vaše zasebne sporočila in vas prisilila, da se povsod na spletu registrirate s svojo osebno izkaznico/potnim listom.

V sredo je namreč skupina EU Law Enforcement Working Party za zaprtimi vrati s široko podporo odobrila nov revidiran predlog za nadzor klepetov (revizija danskega predloga za nadzor klepetov).

Prejšnja zakonodaja o nadzoru klepetov je izrecno zahtevala pregledovanje vseh zasebnih sporočil na strani odjemalca. V praksi to pomeni, da bo umetna inteligenca prebrala vaše zasebne klepete in sporočila, in če ji bo kaj v vaših klepetih všeč, bo to samodejno posredovala organom pregona.

To je dobesedno enako kot prej, le izraženo bolj milo z abstraktnim jezikom, ki izkrivlja njegov namen.

Ta predlog je propadel po ogromnem nasprotovanju zaradi pobud, kot je »Fight Chat Control« (Boj proti nadzoru klepetov).

Nova zakonodaja vsebuje prilagojeno besedilo, vendar je prilagojeno besedilo le eufemistična dimna zavesa, saj so posledice popolnoma enake.

Uvedena je bila nova zahteva, da morajo storitve e-pošte, klepeta in sporočil sprejeti »vse ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja«.

To je dobesedno enako kot prej, le izraženo bolj milo z abstraktnim jezikom, ki izkrivlja njegov namen.

Samo ta en stavek bo ponudnike prisilil, da pregledujejo VSA sporočila, vključno z zasebnimi, od konca do konca šifrirana sporočila.

»Neposredne posledice so daljnosežne.

Anonimna komunikacija in računi na družbenih omrežjih so prepovedani.

Obvezno bo nadzorovanje vseh besedilnih klepetov, e-pošte in družbenih omrežij.

Prisilna bo registracija z osebnim dokumentom/potnim listom za klepet, družbena omrežja ali e-poštne aplikacije.

To zadeva vse, tudi VAS! Vsak tuj državljan, ki komunicira z Evropejci, bo imel pregledana svoja sporočila!

Ta zakonodaja bo odločila o usodi 450 milijonov državljanov. Določila bo, ali se bo evropski kontinent pomaknil v smeri svobode ali digitalnega zatiranja.

Civilizacija razkriva svoj značaj s tem, koliko prostora dopušča posamezniku, da ga ohrani zase.

Da bi razumeli, kaj je v igri pri trenutnem prizadevanju EU za digitalni nadzor in kontrolo, moramo najprej razumeti, kaj se izgublja – tiho, sveto mesto, kjer lahko posameznik šepeta in ni opazovan,« opozarja Yannik Schrade.

Pred nekaj tedni smo sicer videli, kako je prejšnji poskus zagovornikov nadzora v EU, da bi sprejeli zakonodajo o nadzoru klepetov, propadel.

Ljudje so praznovali, vendar je bilo praznovanje prezgodnje.

Le štiri tedne kasneje se je pojavil nov poskus.

Tokrat so odgovorni akterji na številne načine izkoristili izkušnje iz preteklih napak: jezik so prilagodili, da je bolj dvoumen, in proces se je (ironija) doslej odvijal predvsem za zaprtimi vrati.

Če ne bo ustavljen bo to pomenilo konec zasebne komunikacije za 450 milijonov državljanov.

Anonimna komunikacija je odslej prepovedana.

Poleg tega bo milijone ljudi iz ZDA in celega sveta nadzoroval tudi nadzorni režim EU, če se bodo odločili za komunikacijo z Evropejci.

Anonimna komunikacija je odslej prepovedana, saj bo zdaj vsak državljan moral pred dostopom do katere koli klepetalne storitve, storitve za pošiljanje sporočil, e-pošte in družbenih medijev potrditi svojo starost z osebnim dokumentom ali potnim listom.

Resnosti posledic tega ni mogoče preceniti. Če bo ta zakonodaja sprejeta, bo to pomenilo konec zasebne komunikacije v EU.

Predlog zdaj prehaja v Odbor stalnih predstavnikov (COREPER), kjer se bodo države članice poskušale dogovoriti o enotnem stališču.

Če jim bo to uspelo – kar je glede na široko soglasje v LEWP verjetno –, lahko Svet skoraj takoj začne pogajanja z Evropskim parlamentom. V najboljšem primeru za zagovornike nadzora to pomeni, da bi bila zakonodaja sprejeta v nekaj mesecih, ne letih.

S hitrim sporazumom bi zakon lahko začel veljati v sredini ali konec prihodnjega leta, medtem ko bi večji odpor ali drugo branje izvedbo prestavilo na naslednje leto. Z drugimi besedami: možnost, da to ustavimo, se hitro zapira.

Osnovni argument je seveda zavajajoč: moramo zaščititi otroke na spletu. Morda je bilo prav zato kar nekaj »aretacij pedofilov« v zadnjem času – ste opazili?

Ta pristop je veliko bolj izpopolnjen, veliko bolj zavajajoč in veliko nevarnejši od prejšnjih poskusov. Prejšnje različice nadzora klepetov so se opirale na boj proti terorizmu in preprečevanje kriminala.

Argumente, ki so bili sicer pomanjkljivi, je bilo vsaj enostavno ovreči. A kaj zdaj? Zdaj gre za otroke.

Le kdo bi nasprotoval nečemu, kar se dela »za otroke”?

To je namerno čustveno in moralizirajoče – in prav to je tisto, kar ga dela tako učinkovitega in manipulativnega.

Nadzor govora na spletu: "Kako naj vam to zavijem?" (V ozadju:"antiterorizem, zaščita otrok")

Večina (glede na statistiko, ki jo gledate, okoli 85 %–90 %) zlorab otrok se zgodi offline, s strani osebe, ki jo otrok pozna.

Družinski člani, skrbniki ali zaupanja vredni odrasli. Če resno mislite zaščititi otroke, morate upoštevati to dejstvo. EU to ve.

Vsak kriminolog to ve. Otroke preprosto uporabljajo kot politični ščit, za katerim se skrivajo.

Njihovo trpljenje uporabljajo kot retorično orožje za razgradnjo državljanskih svoboščin, normalizacijo množičnega prestrezanja in uveljavitev sistema digitalnega nadzora, ki ne bi nikoli prestal poštene razprave.

Ni večjega kršenja človekovega dostojanstva kot prisiljevanje osebe, da živi pod stalnim nadzorom. Ko se sistemu umetne inteligence podeli pooblastilo za pregledovanje vaših najbolj zasebnih sporočil, fotografij in misli, se poruši nekaj temeljnega: meja med vašim notranjim življenjem in zunanjim svetom.

»Trditi, da vas zasebnost ne zanima, ker nimate ničesar za skrivati, je kot reči, da vas svoboda govora ne zanima, ker nimate ničesar za povedati,« je o tej nevarnosti dejal Edward Snowden.

Zasebna sporočila namreč niso »podatki«.

Še posbej pa ne sporočila državnih uradnikov in uradnikov evropskih institucij - ti bodo izvzeti tudi iz prostovoljnega nadzora, ki ga bodo izvajala posamezna telekomunikacijska podjetja.

»Strahovi, želje, dvomi, intimni trenutki, fragmenti identitete obstajajo samo zato, ker verjamemo, da ostajajo nevidni.

Ko je algoritem usposobljen, da jih presoja, razvršča ali označuje, prenehate biti oseba z zasebnim notranjim svetom in postanete predmet analize.

Vaši pogovori postanejo podatkovne zbirke. Vaši spomini postanejo dokazi.

Vaši odnosi postanejo vzorci.

Niste več obravnavani kot suveren človek z nedotakljivim notranjim življenjem, ampak kot potencialna grožnja, katere vsak izraz mora oceniti stroj.

To je točen trenutek, ko se dostojanstvo zruši: ko najbolj intimni deli tvojega življenja niso več tvoji, ampak vnosi v sistem sumničenja.

Družba, ki to dopušča, ne izgubi le zasebnosti. Izgubi osnovno priznanje posameznika kot nekaj več kot datoteko, ki jo lahko bere stroj.

Igrajte neumne igre, osvojite neumne nagrade

V smislu teorije iger takšen nadzorni sistem ne more ostati neuporabljen. Ko enkrat obstaja, se vsak akter z dostopom – politiki, agencije, birokrati, zasebna podjetja, celo tuje države – sooča z isto izbiro: izkoristiti sistem v svojo korist ali zaupati, da se bodo vsi ostali prostovoljno zadržali.

A zadržanost ni stabilna strategija.

Donos izkoriščanja (politični vpliv, notranje informacije, zatiranje nasprotnikov) je visok, medtem ko so stroški odkritja nizki ali oddaljeni. Medtem pa so stroški neizkoriščanja potencialna izguba moči v korist tistih, ki sistem izkoriščajo.

To ustvarja klasično ravnovesje izdaje (dilema zapornikov):

Če ga ne uporabim, ga bo uporabil nekdo drug – in jaz bom na slabšem.

Sčasoma je verjetnost, da nihče nikoli ne bo zlorabil nadzornega sistema, dejansko nična.

Načrt vključuje tudi preverjanje starosti, ki bi lahko uničilo spletno anonimnost.

Z drugimi besedami: glede na spodbude izkoriščanje ni tveganje – je logični in predvidljivi izid…Nadzorni sistem te velikosti ne bo mirno čakal. Izkoriščan bo – predvidljivo in sistematično.

Orodje, ki lahko pregleda vsako zasebno sporočilo in odstrani anonimnost, je orodje, ki lahko cilja na vsakogar, ki ogroža tiste na oblasti.

Novinarji, žvižgači, aktivisti, disidenti, opozicijski politiki in ranljive manjšine bodo prvi, ki bodo občutili njegovo težo. To so ljudje, ki se zanašajo na zasebne kanale, da razkrijejo korupcijo, izpodbijajo zlorabe ali preprosto preživijo. Odstranite zasebnost in odstranite tudi njih.

Svoboda govora ne more preživeti v svetu, kjer vsak stavek pregleda sodnik AI. Človekovo dostojanstvo se zruši, ko se najbolj intimni kotički vašega življenja obravnavajo kot strojno berljivi vnosi. In osnovne svoboščine, ki opredeljujejo odprto družbo – svoboda mišljenja, dvomljenja, nestrinjanja – postanejo nemogoče.

Podjetja ne bodo prisiljena skenirati vaših sporočil, ampak bodo le kaznovana, če tega ne bodo storila. To pomeni pritisk, da spremljajo vse, tudi šifrirane klepete.

Ironija je, da ta sistem ne ustvarja več varnosti, ampak jo uničuje. Kršenje zasebnosti krši varnost. Oslabljenje šifriranja oslabi vse. Družba, v kateri se pregleduje vsako sporočilo, je družba, v kateri sovražni akterji, kriminalci in tuje obveščevalne agencije dobijo neprimerljivo veliko možnosti za napade. To je nasprotje zaščite..

In potem je tu še suverenost, jedro vsake demokracije. Suvereni so ljudje, ne država. Demokratično odločanje poteka tako v javnosti kot v zasebnosti: v pogovorih, razpravah, dvomih, načrtih, nesoglasjih in neštetih nevidnih dialogih, ki predhodijo vsakemu pomembnemu političnemu dejanju. Ko se nadzoruje zasebna komunikacija, se suverenost ljudi tiho prenese na tiste, ki nadzorujejo nadzorno infrastrukturo.

Narativ o »zaščiti otrok« je le dimna zavesa. Zgodovina vsakič kaže enak vzorec: vsako orodje, ki ga je mogoče izkoristiti, bo izkoriščeno. To ni cinizem; to je teorija iger in živeta realnost vsakega nadzornega sistema, ki je bil kdaj zgrajen. Ko infrastruktura enkrat obstaja, bo neizogibno uporabljena proti političnim nasprotnikom, kritikom in neprijetnim glasovom«, opozarja komentator Yannik Schrade.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke