REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Evropske tarče: Rusija objavila imena in naslove evropskih podjetij, ki izdelujejo vojaško opremo za Ukrajino!

Evropske tarče: Rusija objavila imena in naslove evropskih podjetij, ki izdelujejo vojaško opremo za Ukrajino!Opozorilo: Rusija je objavila naslove potencialnih tarč v Evropi...Vir:X

Najboljši geopolitiki na svetovni ravni že leta opozarjajo, da Rusija ne želi napasti EU in da so trditve o tem le zahodna propaganda.

A kljub temu bi se vojna med evropskimi državami in Rusijo lahko zgodila, morda že v ne tako zelo oddaljeni prihodnosti.

Zavedeni državljani evropskih držav ne razumejo, da jih njihovi politiki s svojimi potezami vse bolj postavljajo v vlogo legitimnih ruskih tarč.

Pri tem zavedeni državljani evropskih držav ne razumejo, da jih njihovi politiki s svojimi potezami vse bolj postavljajo v vlogo legitimnih ruskih tarč.

Povedano preprosto – čeprav Rusija nima namena napasti evropskih držav, bo morda prisiljena, da udari tudi po ciljih v Evropi.

To pa zato, ker se EU vse bolj spreminja v »zaledje« ukrajinske države, s katero se spopada Rusija.

Rusija namreč opozarja, da bi podpora evropskih držav ukrajinski industriji brezpilotnih letalnikov sprožila vojno.

Objavili so seznam podjetij, ki sodelujejo z Ukrajino.

Rusko ministrstvo za obrambo je opozorilo, da bi lahko evropska podpora ukrajinskim zmogljivostim na področju brezpilotnih letalnikov privedla do nepredvidljivih posledic – vključno z vojno.

Moskva obtožuje več evropskih držav, da so s svojo pomočjo postale del strateškega zaledja Kijeva.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je bil v svoji objavi na X še bolj neposreden.

»Seznam evropskih objektov, ki izdelujejo drone in drugo opremo, je seznam potencialnih tarč ruskih oboroženih sil,« je zapisal.

Ukrajina in njeni evropski partnerji so namreč v zadnjem obdobju močno razširili obrambno sodelovanje. Kijev je sklenil sporazume z Združenim kraljestvom in Nemčijo o skupnih pobudah za dobavo in proizvodnjo dronov, Španija in Belgija pa sta obljubili novo vojaško pomoč v skupni vrednosti dveh milijard evrov.

Britanski obrambni minister John Healey je medtem izpostavil vse večjo vlogo brezpilotnih letalnikov na bojišču.

Napovedal je, da bo London do konca leta zagotovil 120 tisoč različnih tipov dronov za Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Ameriški politolog John Mearsheimer trdi, da ZDA tudi v primeru ruske uporabe taktičnega jedrskega orožja v Evropi ne bi z jedrskim orožjem napadla Rusije.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je prav danes ob obisku ukrajinskega predsednika Vladimirja Zelenskega zagotovila, da sta bili »Italija in Evropa vedno na strani Kijeva.«

Meloni je navedla, da sta Ukrajina in Italija zainteresirani tudi za skupno proizvodnjo dronov. »Pogovarjala sva se, kako okrepiti obrambno sodelovanje. Italija je zelo zainteresirana za razvoj skupne proizvodnje, zlasti v sektorju dronov, v katerem je Ukrajina v zadnjih letih postala vodilna država,« je dejala.

»Naše strokovno znanje, vojaške izkušnje in obrambne zmogljivosti na področju dronov, raket, elektronskega bojevanja in izmenjave podatkov - predlagamo, da vse to združimo z zmogljivostmi naših partnerjev, da se bomo medsebojno podpirali,« je še pojasnil Zelenski.

Težava je v tem, da se »partnerjem« v vojnah reče »vpletena stran.«

Države, ki se vpletajo v vojno pa praviloma občutijo delovanje vojaških sil nasprotnika.

Na to je ves čas opozarjal Viktor Orban.

Izgubil je volitve, a njegove besede niso izgubile pomena.

Rusija se je doslej napadom na druge evropske države izogibala, toda veliko vprašanje je, kako dolgo bo to še mogoče, glede na vse večjo vpletenost evropskih držav vojno v Ukrajini.

Po porazu Viktorja Orbana na Madžarskem je namreč odpadla še zadnja evropska »varovalka« proti večjemu vpletanju evropskih držav, ki pa ga zahtevajo tudi ZDA.

Za začetek se bo sprostilo 90 milijard evrov pomoči Ukrajini.

Ta je v obliki kredita, a v resnici gre za »darilo« evropskih držav Ukrajini, ki jo bodo plačali evropski davkoplačevalci. Tudi slovenski.

Velik del tega denarja bo porabljen za drone in rakete.

Ruska stran trdi, da so droni, ki jih ukrajinske sile uporabljajo za napade na rusko ozemlje, izdelani s podporo podjetij po vsej Evropi.

Ministrstvo je v svoji izjavi neposredno izpostavilo London, München, Prago in Rigo ter proizvodne obrate komponent v Španiji in Italiji.

Navedlo je tudi točne naslove vpletenih podjetij.

Takšni naslovi se uporabljajo tudi pri satelitskem označevanju ciljev.

Ukrajina je ob tem v preteklih mesecih okrepila napade z droni dolgega dosega na vojaške in industrijske cilje globoko v notranjosti Rusije.

Po navedbah Kyiv Independent so ukrajinske sile samo v marcu zadele več kot 70 industrijskih objektov, vključno z naftno in plinsko infrastrukturo.

Legitimen in z vojaškega vidika smiseln ter mednarodnopravno dovoljen ruski odgovor bi lahko vključil raketne napade na cilje v evropskem zaledju Ukrajine, ki jih je Rusija že definirala.

Namen teh operacij je sistematično zmanjševanje ruske vojaške in gospodarske moči.

Legitimen in z vojaškega vidika smiseln ter mednarodnopravno dovoljen ruski odgovor bi lahko vključil raketne napade na cilje v evropskem zaledju Ukrajine, ki jih je Rusija že definirala.

Evropska politika in javnost se za ta opozorila seveda ne zmeni, prepričana, da je Evropa pod ameriškim jedrskim dežnikom varna.

Vendar je zavezništvo ZDA in Evrope vsak dan bolj krhko, ZDA pa so same izčrpane z vojnami na več frontah.

Pomoč ZDA ni več samoumevna, kaj šele povratna ameriška akcija zoper Rusijo, s katero imajo ZDA danes celo boljše odnose kot evropske države.

Ameriški politolog John Mearsheimer trdi, da ZDA tudi v primeru ruske uporabe taktičnega jedrskega orožja v Evropi ne bi z jedrskim orožjem napadla Rusije.

Posledice bi bile katastrofalne tako le za Evropo.

Rusija ima namreč veliko modernejše orožje od evropskih držav, ob tem pa tudi spremenjeno jedrsko doktrino, ki omogoča uporabo taktičnega in strateškega orožja, v kolikor bi morebitni nujni ruski napadi na industrijske objekte v Evropi povzročili evropski vojaški odziv.

Ker je po številu enot, vojakov in opreme Rusija v konvencialnem spopadu šibkejša, bi bila uporaba jedrskega taktičnega orožja zoper vojaške napade evropskih držav na Rusijo zelo verjetna.

Kljub temu pa tiste, ki se zavedajo teh nevarnosti in opozarjajo na nujnost rušenja zidov in grajenja mostov ter izboljšanje odnosov z Rusijo po vsej Evropi – v Sloveniji na primer Zorana Stevanovića in stranko Resnica – večina osrednjih medijev kratkovidno napada in obklada z vsemi mogočimi žaljivkami.

Za te medije so izjave evropskih »jastrebov« in celo italijanske neofašistične premierke, ki EU pehajo v vojno nekaj povsem razumnega, nerazumni pa so tisti, ki opozarjajo na nevarnost še večje vojne.

Jih bodo streznili šele Orešniki?

Upajmo, da jih bo pamet srečala prej…

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke