Enajst novih vojakov po letu dni: Nihče se ne bojuje več, a vsi opisujejo, kako je vojna uničila generacijo mladih Ukrajincev

Vojna v Ukrajini se razpleta povsem drugače, kot so to napovedovali številni zahodni in slovenski geopolitični modreci.

A osrednje medije v evropskih državah to ne moti.

V teh medijih Rusija vojno izgublja, ne glede na to, kaj se v resnici dogaja na bojiščih.

Neprestano se vrstijo zgodbe o ogromnih ruskih izgubah in skorajšnjem propadu Rusije.

Nekateri naslovi člankov, napisani pred dvajsetimi ali tridesetimi leti na zahodu so napisani povsem enako – lahko pa bi bili objavljeni tudi v slovenskih medijih danes.

Kakšno pa je pravo stanje na fronti?

O tem nam pripoveduje zgodba Reutersa o načrtnem spremljanju usode skupine ukrajinskih vojakov.

Gre za zgodbo, ki izstopa iz sicer na zahodu običajnega, zelo uniformnega in propagandističnega načina poročanja o vojni v Ukrajini.

Reuters je namreč spremljal usodo skupine novincev, ki so se vpisali v ukrajinsko vojsko, da bi ta dopolnila svoje izčrpane vrste.

In nato objavil njihova pričevanja ter opisal njihove (žalostne) usode. 

Nobeden od 11 novincev se namreč - ne bojuje več.

To so ugotovili že ob koncu lanskega leta, a v slovenskih medijih njihovo poročanje ni naletelo na zanimanje…

Jevhen Juščenko, Pavlo Broškov in Kuzma so bili med stotinami Ukrajincev, starih od 18 do 24 let, ki so se letos prostovoljno javili za boj na fronti proti Rusiji.

Pavlo Broškov je imel velika pričakovanja, ko se je marca pridružil ukrajinski vojski kot novinec, ki je bil poln zagnanosti, da bo branil svojo državo in zaslužil velik bonus, s katerim bo lahko kupil hišo za svojo ženo in hčerko.

Tri mesece kasneje je 20-letnik ležal zlomljen in nemočen na bojišču, njegove sanje pa so bile v prahu.

»Razumel sem, da je to trenutek, ko me bodo raztrgali na koščke,« je povedal agenciji Reuters.

»Nisem se bal smrti. Bal sem se, da ne bom več videl svoje žene in otroka.«

Broškov je eden izmed več sto 18- do 24-letnikov, ki so se lani prostovoljno javili za boj na fronti, privabljeni z visokimi plačami in ugodnostmi v okviru nacionalne kampanje za novačenje mladih, katere cilj je bilo vdihniti novo življenje v zastarelo in izčrpano ukrajinsko vojsko, ki šteje (uradno, op. avt.) približno milijon pripadnikov.

Ukrajina postopoma izgublja ozemlje v korist ruskih sil v ostrih in izčrpavajočih spopadih na vzhodu, pri čemer se poveljniki in vojaki pritožujejo, da je pomanjkanje vojakov glavni dejavnik za neuspehe.

Napetosti povečujejo pritisk na Kijev, ki se pogaja z Združenimi državami Amerike o mirovnem predlogu.

Reuters je spremljal usodo Broškova in 10 njegovih tovarišev, ki so bili med nekaj ducatom novincev, ki so spomladi v vojaškem vadbenem taboru opravili hitri tečaj vojaškega usposabljanja, preden so bili napoteni na fronto.

Nobeden od 11 vojakov se ne bojuje več.

Štirje so ranjeni, trije so pogrešani v akciji, dva sta odsotna brez dovoljenja (AWOL), eden je zbolel, drugi pa se je ubil, kot je razvidno iz intervjujev z vojaki, njihovimi sorodniki in vladnimi dokumenti.

Usoda vojakov ponuja vpogled v pokol, ki ga je Ukrajini povzročila izčrpavajoča vojna proti Rusiji, v kateri obe strani skrbno varujeta podatke o žrtvah.

Reuters ni uspel stopiti v stik z drugimi novinci, ki so se udeležili spomladanskega trening kampa, in ni mogel ugotoviti, ali 11 primerov odraža širši obseg izgub v konfliktu, ki se vleče že več kot štiri leta.

vojakireuters2.jpg

Ukrajinska vojska in 28. brigada, v kateri so služili novinci, nista odgovorili na prošnje za komentarje.

Broškov sam je gledal smrti v oči.

Ko je junija ležal zamrznjen na bojišču v vzhodnem delu Donecka, ustreljen v obe nogi, se je spomnil, kako se je pripravljal na najhujše, ko je nekaj metrov nad njim krožil ruski dron z eksplozivom, pripravljen spustiti svoj tovor.

Preden je lahko udaril, ga je tovariš uničil in mu tako skoraj zagotovo rešil življenje.

Broškovov najboljši prijatelj Jevhen Juščenko je bil morda manj srečen.

25-letnik je pogrešan v akciji, potem ko se je sredi julija vrnil v boj.

Njegova sestra Alina išče novice o tem, kaj se je zgodilo, tako kot tisoči drugih Ukrajincev, katerih sorodniki so pogrešani v boju.

»Mnogi pravijo, da je umrl. Govorijo, da je umrl ali da je v ujetništvu,« je povedala Alina, ki se je konec oktobra udeležila shoda na glavnem trgu v Kijevu, da bi opozorila na pogrešane vojake. »Do zadnjega trenutka ne bom verjela, da je umrl,« je povedala sestra.

ranereuters.jpg

Juščenko je eden od treh članov skupine, ki jih ukrajinsko notranje ministrstvo navaja kot pogrešane v akciji, skupaj z 20-letnim Borisom Nikujem in 22-letnim Illio Kozikom.

Jurij Bobrjšev, ki se je pridružil vojski po begu iz kraja Volnovakhi v Donetski regiji, kjer je bil ubit njegov brat, se prav tako ne bojuje več.

18-letnik je v telefonskem pogovoru z agencijo Reuters iz neznane države, kjer zdaj živi, povedal, da bi razmislil o vrnitvi v ukrajinsko vojsko, vendar v drugo brigado, saj se je sprl s prejšnjimi poveljniki, kar je po njegovih besedah pripeljalo do te odločitve.

»Obžaloval sem, da sem podpisal pogodbo. Mislil sem, da bom poskusil to, zaslužil nekaj bonusov. Toda to se mi je maščevalo.«

Program za novačenje mladih, ki se je začel lani februarja, je bil znak naraščajočih napetosti v ukrajinskih oboroženih silah, ki so v vojni, v kateri je bilo na obeh straneh ubitih in ranjenih več sto tisoč ljudi, številčno in oborožitveno močno v podrejenem položaju glede na Rusijo.

Povprečna starost ukrajinske vojske je 47 let, po podatkih visokega diplomata, ki je seznanjen z obrambnimi zmogljivostmi.

Kampanja za novačenje, ki je prostovoljcem ponujala mesečno plačo do 2900 dolarjev, bonus v višini 24.000 dolarjev in brezobrestno hipotekarno posojilo, je pomenila odmik od prisilne mobilizacije, ki je veljala od začetka leta 2022.

Ta obvezni nabor je sprva zahteval, da se vsi moški, starejši od 27 let, prijavijo v vojsko, saj so uradniki želeli prihraniti mlajšo generacijo Ukrajincev, ki je bila ključna za povojno prihodnost države, preden je bila lani starostna meja znižana na 25 let.

iskanjereuters.jpg

Po vpisu se je Bobrjšev hitro zbližal z Juščenkom v vadbenem taborišču, pa tudi s »Kuzmo«, 23-letnim nekdanjim delavcem v restavraciji, ki je v skladu s standardno ukrajinsko vojaško prakso prosil, da se ga imenuje samo po njegovem klicnem znaku.

Pomladni dnevi so hitro minili: treningi za bližinski boj, simulacije z droni, fizične vaje, psihološka priprava, spanje, ponovitev.

Prvi ukazi za odhod v boj so prispeli na vetrovnem, deževnem dnevu sredi junija lani.

Kuzma je bil med prvimi novimi rekruti, ki so bili razporejeni, in povedal je, da se je hitro znašel v smrtni nevarnosti zaradi ruskega napada z dronom na položaj.

Bil je hudo ranjen v trebuhu in ko je poskušal zakričati na pomoč, so njegova pljuča, polna dima, lahko izdala le hripav šepet, preden sta ga dva tovariša zvlekla v jarek.

Kuzma je dejal, da ga še vedno preganjajo nočne more o njegovem kratkem nastopu v eni od vojnih bitk.

»Bilo je zaradi vonja,« se je stresel. »Vonja po smodniku in truplih.«

Naslednjič sta se Bobrjšev in Kuzma srečala v bolnišnici v Odesi.  

Bobrjšev je za gibanje potreboval invalidski voziček, Kuzma pa je imel na sprednji strani trupa velike šive.

»Dva invalida med 18- in 24-letniki,« je pripomnil Broškov.

Broškov ostaja v stiku tudi z nekaterimi drugimi novinci iz skupine 11-tih, ki jih je identificirala agencija Reuters, med njimi tudi z Ivanom Storozhukom, ki je bil prav tako ranjen v boju.

Dva nova rekruta sta povedala, da je eden od vojakov v skupini storil samomor, pri čemer sta se sklicevala na pogovore z drugimi rekruti.

alinajuscenkoreuters.jpg

Reuters je videl dokumente, ki to potrjujejo.

Bobrjševo okrevanje zaznamujejo izčrpavajoče bolečine v nogah, ki jih prekinjajo nočne more.

»Star sem 20 let. Življenja še nisem zares spoznal, a sem šel tja. Če bi mi ponudili, da to ponovim, bi to storil,« je dejal.

Ostal je pri svoji odločitvi, da gre na fronto, da bi preprečil, da bi vojna prišla v njegov dom in k njegovi družini. »Naredil sem tisto, kar bi moral narediti vsak odgovoren ukrajinski državljan,« je dejal.

Njegova 19-letna žena Kristina je dejala, da je ta izkušnja spremenila njenega moža.

»Zanj je težko. Skoraj vsi njegovi kolegi vojaki so izginili,« je povedala agenciji Reuters.

»Bilo bi bolje, če ta pogodba nikoli ne bi obstajala,« je dodala. »Umrlo je toliko mladih moških, ki so bili stari komaj 18 let. Mislim, da se morajo še veliko naučiti in odrasti.«

Zgodbo si lahko ogledate tudi na kanalu YouTube.