REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Putin ponuja rakete S-400 Savdski Arabiji, želijo si jih tudi v Srbiji. Bodo iz Niša »pokrivale« tudi Slovenijo?

Putin ponuja rakete S-400 Savdski Arabiji, želijo si jih tudi v Srbiji. Bodo iz Niša »pokrivale« tudi Slovenijo?Rusija, rakete S-400

Rusija je v velikem preizkusu pravkar pokazala moč protizračnih raket S-400, ki bi lahko zaščitile tudi Savdsko Arabijo, nemočno kljub ameriškim »patriotom.« Zelo pa si jih želijo tudi v Srbiji.

Nedavni napad z manevrirnimi raketami in droni na dve rafineriji za predelavo nafte v Savdski Arabiji je sprožil tudi zajedljive komentarje ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je predlagal Rijadu, da naj kupi njihove rakete S-400.

»Pripravljeni smo pomagati Savdski Arabiji, da zaščiti svoje ljudi,« je dejal Putin.

Medtem ko sta se iranski predsednik Rouhani in turški predsednik Erdogan ob teh besedah značilno nasmihala, je - kot je videti na posnetku Ruptlyja, Putin dodal:

Morali bi sprejeti modre odločitve, kot jih je naredil Iran, ko je kupil S-300 in kot je naredil Erdogan, ko je kupil najbolj moderne sisteme S-400.

»Morali bi sprejeti modre odločitve, kot jih je naredil Iran, ko je kupil S-300 in kot je naredil Erdogan, ko je kupil najbolj moderne sisteme S-400. Ti so v Savdski Arabiji sposobni ubraniti katerekoli napad.«

Pri tem ni nepomembno, da sistemov S-400 Rusija sicer ni želela prodati Teheranu.

Rakete S-400 veljajo za verjetno najboljše protizračne sisteme na svetu in za razliko od ameriških »patriotov«, ki lahko »gledajo« v samo eno smer neba (180 stopinj) pokrivajo široko, 360-stopinjsko področje delovanja.

Vladimir Putin Vir:YouTube
Vladimir Putin Vir: YouTube

Prav te rakete, ki jih je kupila Turčija in to celo za ceno izključitve iz programa »nevidnih« letal F-35 je pravkar testirala Rusija, v enem od najbolj intenzivnih in zapletenih preizkusov.

Vse skupaj se je zgodilo neposredno pred zasedanjem Generalne skupščine OZN.

V ruskem vzhodnem vojaškem območju, v Telembi blizu Burjatije so z bojnim strelivom sestreljevali rakete in druge cilje, ki so leteli z veliko hitrostjo.

Poleg S-400 so izstreljevali tudi rakete sistemov S-300PM in S-300PS.

»Posadke S-400 so izvedle deset lansiranj in zadele vse tarče, skupaj s tistimi, ki so z visoko hitrostjo letele na ekstremno nizkih višinah.«

Video posnetki kažejo, da so rakete uspešno odbile napade simultanih lansiranj manevrirnih raket in balističnih raket, vključno s ciljem, ki je letel na višini 35 kilometrov.

V poveljstvu so sporočili, da so med preizkusom »oblikovali kar najbolj zapleteno situacijo« in dodali »nove vrste tarč«.

»Posadke S-400 so izvedle deset lansiranj in zadele vse tarče, skupaj s tistimi, ki so z visoko hitrostjo letele na ekstremno nizkih višinah.«

Istočasno so se tudi topniški sistemi, namenjeni zaščiti baterij S-400 pokazali kot učinkoviti.

S-400 in domet iz Srbije
S-400, domet iz Srbije

Zanimivo je tudi, da so se v Rusiji praktično šolali tudi srbski vojaki, specializirani za protizračno obrambo.

Glede na to, da so položili vse izpite v srbskih medijih to vidijo kot znak, da bi tudi Srbija lahko dobila rakete S-400.

Rusija sicer poskuša sisteme S-400 prodati tako Savdski Arabiji kot Katarju. Obe državi se sicer nahajata sredi posrednega konflikta od junija leta 2017, ko je Savdska Arabija uvedla embargo proti Katarju.

Rusija je prav zato, ker je varovanje kopenskih ciljev zanjo prioriteta veliko več kot ZDA, vlagala v protizračno zaščito.

Namestitev S-400 v nevtralno Srbijo, ki je umeščena sredi velike skupine držav članic zveze NATO, tako rekoč v njihovo zaledje, bi s temi raketami in radarji pokrila velik del regije.

Ti več deset let trajajoči napori, med katerimi so se ZDA zanašale predvsem na svoje letalstvo, so na koncu privedli do precejšnje razlike na tem področju, kjer je Rusija danes zagotovo v prednosti.

Te rakete so velika želja tudi še ene države, nedaleč od Slovenije.

Srbije, ki je bila leta 1999 deležna bombardiranja zveze NATO, i bi se lahko izteklo precej drugače – ali pa ga sploh ne bi bilo – če bi imela sisteme S-300, ki jih tedanji ruski predsednik Boris Jelcin Srbiji ni želel prodati.

Sistemi S-400 so za Srbijo verjetno bistveno predragi, zato je verjetneje, da bo kmalu iz Rusije dobila kakšen drug protizračni sistem.

Bi pa namestitev S-400 v nevtralno Srbijo, ki je umeščena sredi velike skupine držav članic zveze NATO, tako rekoč v njihovo zaledje, s temi raketami in radarji pokrila velik del regije.

Te rakete bi lahko dosegle (iz severa Srbije, saj so mobilne) celo Slovenijo, v srbskih medijih pa se že nekaj časa pojavljajo informacije o tem, kako zelo pomemben bi bil za Srbijo takšen korak.

S-400
S-400

Zelo verjetno bi namreč – tudi v primeru novih zaostritev v regiji, od Kosova do Bosne, ki niso izključene – zaščitil Srbijo pred scenarijem, ki se je odvil leta 1999.

Pri tem ima Rusija v Nišu že svoj logistični in humanitarni center, ki gre zelo na živce predvsem Washingtonu, ker jih je strah, da bi lahko prerasel v kaj večjega.

Napredni sistem S-400 bi, če bi bil strateško nameščen pri Nišu, sposoben, da ščiti ne samo Republiko Srbijo, pač pa tudi sosednje države.

»Napredni sistem S-400 bi, če bi bil strateško nameščen pri Nišu, sposoben, da ščiti ne samo Republiko Srbijo, pač pa tudi sosednje države,« navajajo srbski mediji.

Sistem namreč lahko odkriva cilje, ki so 600 kilometrov daleč, uničuje tudi tiste, ki se gibljejo s hitrostjo 4,8 kilometra v sekundi in uničuje cilje v oddaljenosti 400 kilometrov. Balistične rakete lahko uniči v razdalji 60 kilometrov, na višini 56 kilometrov (potrjeno) in 185 kilometrov (teoretično).

V bojno delovanje je mogoče sistem vzpostaviti v 35 sekundah, kadar pa je sistem na čakanju pa v treh minutah.

Ker lahko sistem spremlja več deset ciljev hkrati in je »skorajda neuničljiv«, bi lahko zaščitil »Srbijo in druge države pred zunanjim sovražnikom.«

Ni sicer jasno, katere »druge države« bi si takšno zaščito lahko želele, ni pa izključeno da s tem ni bila mišljena zaščita neba Republike srbske v BiH, kjer je z ustanovitvijo žandarmerije pravkar »zadišalo po ustanovitvi srbske vojske« in so razmere napete že dolga leta.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek