REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nočna mora za ZDA! Američani prejeli sporočilo iz Nemčije: »Umaknite svoje jedrsko orožje iz naše države!«

Zapri 
Nočna mora za ZDA! Američani prejeli sporočilo iz Nemčije: »Umaknite svoje jedrsko orožje iz naše države!«Trenutek, ko je bombnik odvrgel bombo B-2 Spirit B-61-11. Vir: Twitter

ZDA bi morale umakniti jedrsko orožje z nemškega ozemlja, je dejal predsednik frakcije stranke Levica v Bundestagu Dietmar Bartsch.

»Nasprotujemo hrambi ameriškega jedrskega orožja na nemškem ozemlju. Ključno je tudi vprašanje ameriških vojaških oporišč. Večina nemških prebivalcev se strinja z našimi stališči,« je opozoril Bartsch.

Pred kratkim so poslanci nemške Levice vlado v Berlinu pozvali, naj zahteva umik ameriških čet iz države, saj njihova prisotnost povečuje napetosti v odnosih z Rusijo.

»Ameriške čete se v kolonah premikajo iz ene ameriške baze v drugo, da bi se čim bolj približale zahodni meji Rusije,« se navaja v dokumentu v katerega je imela vpogled televizijska hiša RT.

Poslanci nemške Levice so zato mnenja, da takšni »premiki« kršijo duh »Sporazuma 2 + 4« ali, kot so ga poimenovali, »sporazum o dokončni ureditvi glede Nemčije«.

Sporazum je bil sklenjen leta 1990 med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, pa tudi med ZSSR, Združenim kraljestvom, Francijo in ZDA.

V sporazumu je določeno, da tuje čete in jedrsko orožje ne bodo napotene na ozemlje nekdanje Vzhodne Nemčije.

Od tod tudi formula »2 + 4«.

V sporazumu je določeno, da tuje čete in jedrsko orožje ne bodo napotene na ozemlje nekdanje Vzhodne Nemčije.

Na zahtevo Levice se je odzval nemški zunanji minister Heiko Maas, ki se je med obiskom Hirošime na Japonskem sicer zavzel za jedrsko razorožitev, a hkrati nasprotoval enostranskemu umiku jedrskega orožja z ozemlja Nemčije, piše Frankfurter Allgemenie Zeitung (FAZ).

Samo svet brez jedrskega orožja je lahko »varen svet«, je dejal nemški zunanji minister na potovanju v Hirošimo. Toda za to je potreben mednarodni konsenz in Nemčija ne bo storila prvega koraka.

»Nesmiselno je, če prestavimo jedrsko orožje iz ene države v drugo. Če rečemo, da jedrsko orožje mora izginiti z obličja Zemlje, potem mora izginiti povsod,« je poudaril politik SPD, koalicijske partnerice krščanskih demokratov (CDU/CSU) kanclerke Merklove.

Maas je poudaril, da ideja o splošni jedrski razorožitvi sicer ustreza zahtevam njegove stranke.

»Glede jedrske razorožitve potrebujemo zlasti sporazume na široki osnovi, ne le v posameznih državah,« je opozoril nemški zunanji minister, poroča DW.

Maas je položil venec v Hirošimi za več deset tisoč žrtev prvega atomskega bombnega napada pred 74 leti in v spominsko knjigo Mirovnega muzeja v Hirošimi zapisal: »Spomin na trpljenje prebivalcev Hirošime in Nagasakija nikoli ne sme zbledeti. Skupaj smo odgovorni za to, da se takšno trpljenje nikoli ne ponovi! Za miren svet brez jedrskega orožja!«

»Nekega dne živeti v svetu brez jedrskega orožja mora ostati naš cilj,« je poudaril Maas in sklenil: »Čeprav to ne bo enostavno in lahko traja zelo dolgo.«

Med zaključkom druge svetovne vojne so namreč Združene države Amerike leta 1945 izvedle jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija, dveh japonskih mest. Po ukazu predsednika Harryja Trumana so ZDA 6. avgusta 1945 odvrgle jedrsko bombo »Deček« na Hirošimo, 9. avgusta pa še bombo »Debeluh« na Nagasaki.

Obe mesti sta bila skoraj popolnoma uničeni.

V prvih štirih dneh po eksploziji bomb je v Hirošimi umrlo med 90.000 in 166.000, v Nagasakiju pa med 60.000 in 80.000 ljudi.

Japonska je nato 15. avgusta naznanila brezpogojno predajo zavezniškim silam, s čemer se je končala vojna za Tihi ocean.

Po ocenah strokovnjakov je v Nemčiji še vedno shranjeno približno 20 ameriških taktičnih jedrskih bojnih glav, ki so služile doktrini Nata za »jedrsko odvračanje«. Oborožene sile v sestavi Nata imajo v pripravljenosti bojna letala Tornado, da jih po potrebi razporedijo.

Nemški stranki Levica in Zeleni sta sprožila kampanjo za umik jedrskega orožja, nameščenega v letalskem oporišču Büchel v nemški zvezni državi Porenje-Pfalška.

V kampanji za zvezne volitve leta 2017 pa se je nekdanji kandidat SPD za kanclerja Martin Schulz odločno opredelil za in to zahtevo ponovil tudi pozneje.

Gre za to, da bo prav letalsko oporišče Büchel, ob turškem Incirliku in italijanskem Avianu med prvimi v Evropi, najverjetneje že naslednje leto dobilo najnovejšo atomsko bombo B61-12. Gre za 12. različico jedrske bombe, ki od sredine 60-ih let prejšnjega stoletja jamči za ameriški »mir in red« v svetu.

Nov model ima možnost uporabe različnih, od 5 do 100 kiloton težkih bojnih konic na daljinsko vodenje. Eksplozivna moč bombe je enakovredna 300 tonam TNT-ja.

Model B61-12 pred testiranjem v aerodinamičnem tunelu središča za razvoj mehanike Arnold v Tennesseeju. Vir: National Nuclear Security Administration

Ameriški vojni strokovnjaki trdijo, da gre za izredno natančno orožje, s katerim je mogoče bombardirati tudi ozemlja zunaj sovražne zračne linije.

Specializirano orožje bo nameščeno v strateška bombnika B-2 Spirit in B-21 Raider, pa tudi v lovec pete generacije F-35.

Jedrska grožnja je v zadnjih letih znova začela rasti po obdobju relaksacije, ki je nastopilo po koncu hladne vojne. Glavne jedrske sile, kot so Amerika, Rusija in Kitajska, posodabljajo svoje arzenale in jih delajo bolj operativne.

Umik Washingtona iz pogodbe INF o prepovedi jedrskih raket srednjega dosega, ki je veljala med ZDA in Rusijo, upravičeno vzbuja strah, da bo to lahko privedlo do nove jedrske oboroževalne tekme.

Leta 1991 so Američani med operacijo Puščavska nevihta želeli onemogočiti iraško zračno obrambo, zato so sprožili manjšo atomsko eksplozijo v zraku in povzročili elektromagnetne motnje.

Ruski analitiki opozarjajo na lahkomiselnost strategov ZDA pri uporabi jedrskega orožja in navajajo primer iz bližnje preteklosti.

»Leta 1991 so Američani med operacijo Puščavska nevihta želeli onemogočiti iraško zračno obrambo, zato so sprožili manjšo atomsko eksplozijo v zraku in povzročili elektromagnetne motnje. Toda Pentagon se je nato prestrašil, da jim bodo Rusi vrnili milo za drago, zato je vojaški vrh stisnil rep med noge,« pravi vojni analitik tiskovne agencije TASS Viktor Litovkin.

Ruski vojni strokovnjaki so zato zelo zaskrbljeni. Bojijo se, da bodo zaradi nove ameriške jedrske doktrine vojaški vrhovi ZDA začeli množično zlorabljati jedrsko orožje in ga uporabljati v različnih ozemeljskih sporih.

Oktober 2018. Vir: SIPRI

Zato tudi Rusija posodablja svoje zaloge. Medcelinska »pomorska« raketa Bulava in »kopenska« raketa Sarmat sta že nared, ob njiju naj bi bile že pripravljene tudi vodljive rakete na jedrski pogon, ki lahko na poti do cilja neštetokrat preletijo planet.

Vse to so razlogi, zakaj se Nemčija ne želi pridružiti pogodbi o prepovedi atomskega orožja, ki jo le leta 2017 sprejele dvotretjinska večina članic OZN.

»Žal se države, ki imajo jedrsko orožje, niso pridružile pogodbi,« razlagajo svojo odločitev nemški politični veljaki, ki so prepričani, da bi bilo bolj smiselno govoriti s temi državami o konkretnih korakih za razorožitev.

Ni dvoma, da v Nemčiji glede jedrske razorožitve vre tako med strankami vladajoče koalicije kot opozicije.

Državno politiko kritizira tudi vodja stranke CSU na nacionalni ravni Aleksander Dobrindt zaradi predloga skupine strokovnjakov za reformo zveze NATO.

»Če želi zunanji minister Maas odgovoriti na trenutne izzive v svetu z ustanavljanjem delovne skupine, je to dokaj personificiran dokaz nemoči,« je dejal Dobrindt za Augsburger Allgemeine, ob pričakovanju, da bo Nemčija namesto, da zagovarja razorožitev, že kmalu uresničila svoje zaveze in prispevala 2% svojega BDP-ja za obrambo.

Torej za novo oboroževalno tekmo.

Slika za %user