Ruski filozof Aleksandar Dugin napoveduje katastrofo: »Tretja svetovna vojna se je že začela!«

Ruski filozof in ideolog Aleksandar Dugin v nedavno objavljenem avtorskem besedilu opozarja, da je svet že zakorakal v novo globalno vojno in da je to, kar se dogaja zdaj, le uvod v veliko večji konflikt.

Dugin opozarja, da novi večpolarni svetovni red ni utrjen in verjetno ne bo sprejet mirno, temveč se bo oblikoval skozi stopnjevanje konfliktov, in opominja, kako so zgodovinske spremembe vedno znova določale nepredvidljivost vojne.

»Spremembo svetovnega reda običajno povzroči vojna. Tisti, ki imajo globalno moč, so le redko pripravljeni, da se ji prostovoljno odpovedo. Držijo jo do samega konca, dokler niso uničeni in zreducirani na ruševine. Enako se nedvomno dogaja tudi danes.

Seveda so v zgodovini preobrati. Zato bi lahko le hipotetično pričakovali, upali ali si celo želeli, da se bodo zahodni voditelji prostovoljno odpovedali svoji hegemoniji.

Nekaj ​​mi pa pravi, da je to malo verjetno. In če se to ne bo zgodilo, bo vojna. Ta vojna že poteka: vojna v Ukrajini in vojne na Bližnjem vzhodu. Vendar to še ni vojna v polnem obsegu. Zaenkrat je to le napoved ogromne, temeljne vojne, ki se bo bojevala zaradi prerazporeditve resnične suverenosti med silami, ki se danes razmejujejo.

Danes pogosto rečemo: glejte, večpolarni svet je tukaj, svet ni več enopolaren, obstaja BRICS, obstaja 'večja človečnost' in tako naprej. Vendar je hegemonija enopolarnega sistema še vedno močna.

In to kljub večkratnemu zatonu in kljub kolosalni notranji krizi, imploziji, ne eksploziji, zahodne družbe in celotne zahodne civilizacije, ki je očitno v kaotičnem nemiru. V nekem smislu je zahodna hegemonija kljub svoji padajoči poti še vedno močnejša od multipolarnosti.

Bodimo iskreni: Zahod je še vedno sposoben, na primer, preoblikovati situacijo in ravnovesje moči v postsovjetskem prostoru. Vemo, da globalisti že tri desetletja delujejo v Ukrajini, Moldaviji, Južnem Kavkazu in Srednji Aziji. A mi smo jim to dovolili.

In zdaj jim je kljub delitvi Zahoda na dve, celo tri sile, globaliste, EU, Trumpa in gibanje MAGA, vseeno uspelo izsiliti rezultate volitev v Romuniji, zamenjati kandidate, ki so globalistom nezaželeni, ubiti več deset kandidatov Alternative za Nemčijo (AfD), kar so prikrili kot »nesreče«, in končno izsiliti volitve v Moldaviji. Hkrati se vojna v Ukrajini nadaljuje s svojo divjostjo. Zahod se ne predaja in zelo težko bomo dosegli odločilno zmago.

Prezgodaj je reči, da zahodni unipolarni svet ne obstaja več. Obstaja, čeprav v agoniji. In seveda je povsem mogoče, da se bo vse to, če se unipolarni svet kmalu ne bo sesul vase, prelilo v veliko vojno.

Nisem prepričan, kje se bo ta vojna bojevala - v Pacifiku proti Kitajski ali proti Indiji, na Bližnjem vzhodu ali pa bo Rusija neposredno vpletena vanjo. Možno je, da bodo začeli z nami. Zato je dogajanje v Ukrajini morda začetek, prolog veliko večje in strašnejše vojne, ki se hitro bliža.

Z našim jedrskim orožjem, ogromnimi ozemlji, zgodovinsko identiteto in sposobnostjo konceptualizacije globalnih procesov je Rusija nekaj korakov pred Kitajsko.

Kitajska se šele zdaj prebuja in postaja prava svetovna sila – prvič v svoji sodobni zgodovini. Zanjo je to nova situacija, brez zagotovila, da jo bo lahko obvladala brez napak. Bili smo velika svetovna sila v 20. stoletju (ena od dveh) in v 19. (ena od več).

Kitajska veličina sega v antične čase. Danes je Kitajska nedvomno ena ključnih držav prvega reda, ena od dveh ali treh, ki vladajo svetu. Toda za sodobno Kitajsko je to nova izkušnja in se nanjo še ni treba pripraviti – možnih je veliko napak. Imamo žive in močne izkušnje, zato je Rusija glavna ovira za globaliste in njihov glavni sovražnik. Mi in nihče drug smo glavni udeleženci te vojne, glavni nosilci zgodovinskega zagona. Gradimo in vodimo večpolarni svet.

Ali se je mogoče v teh okoliščinah izogniti tretji svetovni vojni – je veliko vprašanje. Zaenkrat je edina ponujena možnost izogibanja kapitulacija, tj. zavestna, predčasna prekinitev vojne, dvig bele zastave in predaja na milost in nemilost zmagovalcem. Toda priznanje poraza ne pomeni konca vojne. Še vedno smo polni volje in moči in gremo proti zmagi, ne proti porazu.

Če se torej večji vojni lahko izognemo le s porazom Rusije, to ni naša izbira – in v tem primeru je eskalacija neizogibna. Toda ali bo prišlo do vojne ali ne, ni odvisno od nas.

Odvisen je od tega, kako bo unipolarni svet, ki ga organizira, izbral novo raven eskalacije.

Na splošno se veliki svetovni vojni ne moremo izogniti.

Neizogibno bo vključevala Kitajsko, verjetno Indijo, celoten Bližnji vzhod in islamski svet; vplivala bo tudi na Afriko in Latinsko Ameriko, kjer se prav tako oblikujeta dve koaliciji - tista za unipolarnost in tista za multipolarnost.

Skratka: človeštvo čakajo pošastne, strašne preizkušnje. Že se dogajajo, že smo v njih. Toda to, kar se dogaja zdaj, bo v primerjavi s tem, kar bo prišlo, videti kot otročja igra. Seveda se, kot vsak normalen človek, ne hvalim in se ne veselim tega.

Toda vojne skoraj vedno izbruhnejo ravno takrat, ko ljudje rečejo, da ne želijo vojne.

Vojne niso odvisne od tega, ali si jih ljudje želijo ali ne. V zgodovini obstaja določena logika, ki se ji je skoraj nemogoče izogniti: 'Drevo si morda želi miru, a veter mu tega ne dovoli,'« piše Aleksandar Dugin za revijo Arktos.

Histerija zaradi dronov in izjave evropskih politikov kažejo, da je Evropska unija vstopila v obdobje strahu in priprav na najhujše.

Priznanja zahodnih politikov, da je bila Rusija podcenjena in da Zahod nima ustreznih obrambnih mehanizmov proti Moskvi, potrjujejo, da znotraj EU vlada občutek negotovosti.

Po drugi strani pa ruski ideolog pravi, da se vojna že bije in da je globalna eskalacija le vprašanje časa. Njegove besede niso diplomatsko uravnotežene, temveč odkrito napovedujejo svetovni konflikt, v katerem se bo multipolarnost oblikovala z uničenjem unipolarnega sveta.

Voditelji EU svoje državljane zato že pripravljajo na možnost konflikta, medtem ko ruski ideolog trdi, da konflikt že poteka in se bo le še širil.