V Nagasakiju obeležili obletnico eksplozije atomske bombe

Japonci so danes obeležili 73. obletnico eksplozije atomske bombe v Nagasakiju. Spominske slovesnosti se je ob japonskem premierju Shinzu Abeju letos udeležil tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, prisotnih pa je bilo okoli 5800 ljudi, med njimi tudi še nekateri preživeli.

Slovesnost se je začela z minuto molka točno ob 11.02, ob trenutku, ko je ameriški bombnik leta 1945 na Nagasaki odvrgel bombo, poimenovano Debelinko (Fat Man). Druga in doslej zadnja uporaba jedrskega orožja v vojni je takoj ubila okoli 40.000 ljudi, skupno pa naj bi posledice zahtevale še 70.000 življenj.

Tri dni prej so ZDA atomsko bombo odvrgle tudi na Hirošimo, ki je terjala okoli 140.000 življenj. Obe eksploziji sta japonsko cesarstvo prisilili v kapitulacijo teden dni kasneje, 15. avgusta 1945, s čimer se je druga svetovna vojna končala tudi na Pacifiku.

Guterres, prvi generalni sekretar ZN, ki se je udeležil te vsakoletne slovesnosti, je v svojem nagovoru opozoril, da je kljub opominu, ki sta ga pustila Nagasaki in Hirošima, grožnja uporabe jedrskega orožja še vedno prisotna. Še več, države, ki imajo to orožje, pospešeno modernizirajo svoje arzenale. "Več kot 1700 milijard dolarjev je bilo leta 2017 porabljenih za orožje in vojske - največ po koncu hladne vojne," je opozoril Guterres.

"Medtem se je proces razoroževanja upočasnil in celo ustavil. Veliko držav je lani izrazilo svoje nasprotovanje sprejemu pogodbe o prepovedi jedrskega orožja," je spomnil. Za zavzemanje za to pogodbo je sicer Mednarodna kampanja za odpravo jedrskega orožja (ICAN) dobila tudi Nobelovo nagrado za mir.

K pristopu k tej pogodbi je japonsko pozval tudi župan Nagasakija Tomihisa Taue. Japonska naj s tem "izpolni moralno dolžnost, da vodi svet k denuklearizaciji", se je zavzel.

Veliko pozornosti je pri tem posvečenega predvsem severnokorejski krizi in upanju, da bo Pjongjang izpolnil obljube z junijskega srečanja med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in severnokorejskim voditeljem Kim Jong-unom, da bo prišlo do popolne denuklearizacije Korejskega polotoka.

To je bilo tudi v ospredju sredinih pogovorov med Guterresom in Abejem, pri čemer sta se oba strinjala, da je treba sankcije proti Severni Koreji ohraniti, da bi ta naredila konkretne korake proti jedrski razorožitvi. ZN so sicer ponudili tudi pomoč pri pogajanjih in nadzoru denuklearizacije.