REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Invazija v Siriji: Turčija 50 ameriških jedrskih bomb zadržuje kot - talce

Invazija v Siriji: Turčija 50 ameriških jedrskih bomb zadržuje kot - talceErdogan in lovci F-16 turške vojske
Za Turčijo so to dragoceni simboli ameriške pripravljenosti, da jih zaščiti s pomočjo 'razširjenega odvračanja.'

V Turčiji se še zmeraj nahaja okoli 50 jedrskih bomb.

Najverjetneje so nameščene v letalskem oporišču Incirlik in predstavljajo »jeziček na tehtnici« tudi v odnosih zahodnih držav do Ankare.

ZDA so po koncu hladne vojne na evropskih tleh obdržale približno 200 kosov taktičnega jedrskega orožja v oporiščih v Turčiji, Italiji, Nemčiji, Belgiji in Nizozemski. V Incirliku imajo približno petdeset jedrskih konic, ki so močno zastražene in zaščitene z različnimi tehničnimi ukrepi.

Vendar se zaradi razmer v državi pojavljajo opozorila, da morda le niso povsem varne.

Ameriška nevladna organizacija Stimson Center v avgustovskem poročilu denimo piše, da »je nemogoče odgovoriti, ali bi ZDA lahko obdržale nadzor nad jedrskim orožjem v primeru dlje časa trajajočega državljanskega konflikta v Turčiji«.

Precej je odmeval tudi prispevek v Los Angeles Timesu, ki ga je že leta 2016 spisal Steve Andreasen, direktor za obrambno politiko in nadzor orožja v svetu za nacionalno varnost predsednika Billa Clintona.

Zapisal je, da bi zaradi negotovega položaja v Turčiji, naraščajoče protiameriške nastrojenosti in bližine vojne v Siriji iz kompleksa morali umakniti jedrsko orožje.

Državni udar - Turčija 2016
Prizori iz časov poskusa državnega udara v Turčiji leta 2016. Putin je tedaj pomagal Erdoganu, ZDA pa so skrile domnevnega organizatorja udara ...

Te bombe pa imajo sedaj pomembno vlogo tudi pri odzivu evropskih držav in ZDA na poteze Turčije.

Čeprav je namreč ameriški predsednik Donald Trump vsaj posredno dal zeleno luč za turško ofenzivo v Siriji sedaj ameriški kongres, kjer je večina precej jezna zaradi predsednikove »izdaje zaveznikov« oziroma Kurdov že pripravlja paket sankcij zoper Turčijo.

Tudi EU je že omejila prodaje orožja Turčiji, kar je le še korak od popolnega embarga države, ki je sicer tesna zaveznica večini evropskih držav v okviru zveze NATO, katere del je Turčija.

Medtem pa se je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan že odzval na te pritiske in napovedal, da bo Ankara vztrajala do konca in da bo »Turčija končala, kar je začela.«

Po navedbah New York Timesa v ZDA razmišljajo, ali naj jedrske bombe umaknejo iz Turčije, saj so postale 'talke Ankare.'

Pri tem pa 50 jedrskih bomb nameščenih v vojaškem oporišču İncirlik, okoli 180 kilometrov od meje s Sirijo - zapleta odzive zahodnih držav. To vojaško oporišče si namreč ameriško vojaško letalstvo deli skupaj s Turčijo.

Po navedbah New York Timesa v Washingtonu že razmišljajo, ali naj jedrske bombe umaknejo iz Turčije, saj so postale »talke Ankare.«

Vendar bi to pomenilo »de facto konec turško – ameriškega zavezništva,« zato za sedaj s to potezo v Beli hiši odlašajo.

Načrti o tem so sicer bili že večkrat doslej pripravljeni.

Uradnikom je prepovedano diskutirati o obstoju bomb, ki so nameščene »spredaj« oziroma blizu potencialne »fronte« v Turčiji in še štirih drugih državah zveze NATO, vendar gre danes že za »javno skrivnost.«

Te bombe so relikt hladne vojne brez prave uporabne vrednosti ali celo izven operativnih načrtov uporabe. Turčija celo nima letal, ki bi jih lahko nosila. Da bi jih lahko uporabili, bi ZDA morale najprej na letališče v Turčiji pripeljati svoja druga letala - bombnike.

S-400
Turčija je v nasprotju z zahtevami ZDA kupila tudi ruske protiraketne sisteme S-400.

Toda za Turčijo so to dragoceni simboli ameriške pripravljenosti, da jih zaščiti s pomočjo »razširjenega odvračanja.«

Že administracija Baracka Obame ni vedela, kaj naj naredi s temi že zastarelimi bombami.

Samo vojaško oporišče pa je bilo tudi v središču poskusa vojaškega udara v Turčiji leta 2016. V primeru, če bi jih odstranili, so v Turčiji celo zagrozili, da bodo razvili lastno jedrsko orožje.

Sedaj smo končno prišli do točke, kjer je to postalo problem, ki ga ne moremo več ignorirati.

»O potencialnih problemih smo se pogovarjali več kot desetletje in sedaj smo končno prišli do točke, kjer je to postalo problem, ki ga ne moremo več ignorirati,« je ocenil eden od nekdanjih ameriških visokih uradnikov.

To je dojel tudi sam Erdogan, ki je prejšnji mesec na strankarskem srečanju dejal, da bi bilo »nesprejemljivo«, če Turčija jedrskega orožja ne bi imela, ker »ni razvite države na svetu, ki ga nima« - kar seveda ni res.

Kot podpisnica pogodbe o neširjenju jedrskega orožja se je Turčija ob tem zavezala, da si ne bo prizadevala za pridobitev jedrskega orožja.

Jedrska eksplozija

Toda seveda od pogodbe lahko tudi odstopi – še posebej, če bo tudi zaradi ameriških sankcij proti Iranu propadel tudi jedrski sporazum s Teheranom.  

Jeffrey Lewis, strokovnjak za neširjenje jedrskega orožja v Inštitutu za mednarodne študije v Middleburyju meni, da bi ZDA vendarle morale odstraniti jedrske bombe.

»ZDA ne potrebujejo turškega sporazuma, da bi odstranile to orožje. ZDA lahko to naredijo enostransko in mislim da bi ZDA to morale narediti enostransko in takoj … Če so nekateri res zaskrbljeni, da bo to na nek način zadnji žebelj v krsto (medsebojnih odnosov, op avt.) potem gre za nekoliko nenavaden argument, saj je krsta že temeljito zabita. Odnosi so v popolnem prostem padu …«

V nasprotju s tem pa strokovnjak inštituta MIT Vipin Narang ocenjuje, da bi bilo odstranjevanje tega orožja iz Turčije izjemno nevarno in da bi lahko prišlo celo do kraje orožja.

Takšna premestitev bi predstavljala velik logistični zalogaj, politično pa bi bila odkrit znak nezaupanja v zaveznico Nata, ki se v zadnjem času spet približuje Rusiji.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek