sobota, 23. november 2024 leto 29 / št. 328
Invazija v Siriji: Turčija 50 ameriških jedrskih bomb zadržuje kot - talce
V Turčiji se še zmeraj nahaja okoli 50 jedrskih bomb.
Najverjetneje so nameščene v letalskem oporišču Incirlik in predstavljajo »jeziček na tehtnici« tudi v odnosih zahodnih držav do Ankare.
ZDA so po koncu hladne vojne na evropskih tleh obdržale približno 200 kosov taktičnega jedrskega orožja v oporiščih v Turčiji, Italiji, Nemčiji, Belgiji in Nizozemski. V Incirliku imajo približno petdeset jedrskih konic, ki so močno zastražene in zaščitene z različnimi tehničnimi ukrepi.
Seriously, how could Trump have screwed this up more? Our allies hate us, nobody trusts us, Turkey is holding 50 US nuclear bombs hostage on their airbase, and Russia is the big winner in Syria. How could this be worse? Unless Trump let ISIS escape. https://t.co/weF93jqvxO
— John Oberlin (@OMGno2trump) October 16, 2019
Vendar se zaradi razmer v državi pojavljajo opozorila, da morda le niso povsem varne.
Ah, the delicate matter of those 50 nuclear bombs stored at a US airbase in Turkey... https://t.co/iLFeftIUXU
— Matthew Fraser (@frasermatthew) October 15, 2019
Ameriška nevladna organizacija Stimson Center v avgustovskem poročilu denimo piše, da »je nemogoče odgovoriti, ali bi ZDA lahko obdržale nadzor nad jedrskim orožjem v primeru dlje časa trajajočega državljanskega konflikta v Turčiji«.
Read Steve Andreasen's @latimes op-ed: Let's get our #nuclear weapons out of #Turkey https://t.co/Vk6PKtX0UW pic.twitter.com/kOHzHmzBee
— NTI (@NTI_WMD) August 12, 2016
Precej je odmeval tudi prispevek v Los Angeles Timesu, ki ga je že leta 2016 spisal Steve Andreasen, direktor za obrambno politiko in nadzor orožja v svetu za nacionalno varnost predsednika Billa Clintona.
Zapisal je, da bi zaradi negotovega položaja v Turčiji, naraščajoče protiameriške nastrojenosti in bližine vojne v Siriji iz kompleksa morali umakniti jedrsko orožje.
Te bombe pa imajo sedaj pomembno vlogo tudi pri odzivu evropskih držav in ZDA na poteze Turčije.
Čeprav je namreč ameriški predsednik Donald Trump vsaj posredno dal zeleno luč za turško ofenzivo v Siriji sedaj ameriški kongres, kjer je večina precej jezna zaradi predsednikove »izdaje zaveznikov« oziroma Kurdov že pripravlja paket sankcij zoper Turčijo.
US nuclear bombs at Turkish airbase complicate rift over #Syria invasion.
— Kim Franklin-Magana (@InspiringU2) October 16, 2019
An ESTIMATED 50 NUCLEAR BOMBS, stored at a US airbase in #Turkey, have become potential bargaining chips.https://t.co/YcqBA0hnQs
Tudi EU je že omejila prodaje orožja Turčiji, kar je le še korak od popolnega embarga države, ki je sicer tesna zaveznica večini evropskih držav v okviru zveze NATO, katere del je Turčija.
I think this is a first — a country with US nuclear weapons stationed in it literally firing artillery at US forces. https://t.co/DDK6EF208h
— Jeffrey Lewis (@ArmsControlWonk) October 12, 2019
Medtem pa se je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan že odzval na te pritiske in napovedal, da bo Ankara vztrajala do konca in da bo »Turčija končala, kar je začela.«
Pri tem pa 50 jedrskih bomb nameščenih v vojaškem oporišču İncirlik, okoli 180 kilometrov od meje s Sirijo - zapleta odzive zahodnih držav. To vojaško oporišče si namreč ameriško vojaško letalstvo deli skupaj s Turčijo.
Po navedbah New York Timesa v Washingtonu že razmišljajo, ali naj jedrske bombe umaknejo iz Turčije, saj so postale »talke Ankare.«
Vendar bi to pomenilo »de facto konec turško – ameriškega zavezništva,« zato za sedaj s to potezo v Beli hiši odlašajo.
With Turkey’s invasion of Syria,concerns mount over nukes at Incirlik....
— arturodetexas (@arturodetexas) October 15, 2019
"U.S. has around 50 nuclear bombs in Turkey at strategically-vital Incirlik air base which senior official said were effectively Erdoğan's hostages."https://t.co/ZE8M88S6ui pic.twitter.com/Fp7lgb2eTB
Načrti o tem so sicer bili že večkrat doslej pripravljeni.
Uradnikom je prepovedano diskutirati o obstoju bomb, ki so nameščene »spredaj« oziroma blizu potencialne »fronte« v Turčiji in še štirih drugih državah zveze NATO, vendar gre danes že za »javno skrivnost.«
Te bombe so relikt hladne vojne brez prave uporabne vrednosti ali celo izven operativnih načrtov uporabe. Turčija celo nima letal, ki bi jih lahko nosila. Da bi jih lahko uporabili, bi ZDA morale najprej na letališče v Turčiji pripeljati svoja druga letala - bombnike.
Toda za Turčijo so to dragoceni simboli ameriške pripravljenosti, da jih zaščiti s pomočjo »razširjenega odvračanja.«
Že administracija Baracka Obame ni vedela, kaj naj naredi s temi že zastarelimi bombami.
Samo vojaško oporišče pa je bilo tudi v središču poskusa vojaškega udara v Turčiji leta 2016. V primeru, če bi jih odstranili, so v Turčiji celo zagrozili, da bodo razvili lastno jedrsko orožje.
#Turkey holding 50 US nuclear bombs ‘hostage’ #Syria #President #UnitedStates... https://t.co/V0zKdLrPjw pic.twitter.com/w4DmxQ9imv
— Trending NATO News (@NATOlizer) October 15, 2019
»O potencialnih problemih smo se pogovarjali več kot desetletje in sedaj smo končno prišli do točke, kjer je to postalo problem, ki ga ne moremo več ignorirati,« je ocenil eden od nekdanjih ameriških visokih uradnikov.
To je dojel tudi sam Erdogan, ki je prejšnji mesec na strankarskem srečanju dejal, da bi bilo »nesprejemljivo«, če Turčija jedrskega orožja ne bi imela, ker »ni razvite države na svetu, ki ga nima« - kar seveda ni res.
Kot podpisnica pogodbe o neširjenju jedrskega orožja se je Turčija ob tem zavezala, da si ne bo prizadevala za pridobitev jedrskega orožja.
Toda seveda od pogodbe lahko tudi odstopi – še posebej, če bo tudi zaradi ameriških sankcij proti Iranu propadel tudi jedrski sporazum s Teheranom.
Jeffrey Lewis, strokovnjak za neširjenje jedrskega orožja v Inštitutu za mednarodne študije v Middleburyju meni, da bi ZDA vendarle morale odstraniti jedrske bombe.
»ZDA ne potrebujejo turškega sporazuma, da bi odstranile to orožje. ZDA lahko to naredijo enostransko in mislim da bi ZDA to morale narediti enostransko in takoj … Če so nekateri res zaskrbljeni, da bo to na nek način zadnji žebelj v krsto (medsebojnih odnosov, op avt.) potem gre za nekoliko nenavaden argument, saj je krsta že temeljito zabita. Odnosi so v popolnem prostem padu …«
V nasprotju s tem pa strokovnjak inštituta MIT Vipin Narang ocenjuje, da bi bilo odstranjevanje tega orožja iz Turčije izjemno nevarno in da bi lahko prišlo celo do kraje orožja.
Takšna premestitev bi predstavljala velik logistični zalogaj, politično pa bi bila odkrit znak nezaupanja v zaveznico Nata, ki se v zadnjem času spet približuje Rusiji.