REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kitajska predstavila »Fujian« - letalonosilko, ki konča prevlado ameriške mornarice (VIDEO)

Kitajska predstavila »Fujian« - letalonosilko, ki konča prevlado ameriške mornarice (VIDEO)Eden od ciljev kitajske mornarice je, da nova ladja prevladuje v vodah Južnokitajskega, Vzhodnokitajskega in Rumenega morja okoli tako imenovane prve otoške verige, ki se razteza južno od Japonske, Tajvana in Filipinov. Vir: Posnetek zaslona, X

Kitajska je uradno dala v uporabo svojo novo letalonosilko »Fujian«, ladjo, ki bi lahko predstavljala prelomnico v odnosih med svetovnimi silami in na morju.

Na slovesnosti na otoku Hainan je državni in partijski voditelj Ši Džinping simbolično prejel zastavo pred več kot 2000 mornarji.

Ši, ki je tudi predsednik Centralne vojaške komisije in vrhovni poveljnik Ljudske osvobodilne vojske (PLA), si je ogledal letalonosilko.

Prve fotografije »Fujiana« so se pojavile leta 2022.

Pred nekaj tedni je več kot 300 metrov dolga in približno 80.000 ton težka vojna ladja odplula na končno testiranje v Južnokitajskem morju, zdaj pa je zasidrana v pristanišču Sanya v Hainanu.

»Fujian« je tretja kitajska letalonosilka in prva, ki jo je država samostojno zasnovala in zgradila.

Nova ladja je najbolj viden dokaz obsežne vojaške reforme predsednika Šija, ki načrtuje vzpostavitev posodobljenih oboroženih sil do leta 2035, ki naj bi bile do sredine stoletja »svetovnega razreda«.

Na ta način je Peking še na korak od zmanjšanja vrzeli v primerjavi z ameriško mornarico in njeno floto letalonosilk, pa tudi glede mreže oporišč, ki ZDA omogočajo globalno prisotnost.

»Letalonosilke so osrednjega pomena za vizijo kitajskega vodstva, da Kitajsko uveljavi kot veliko silo z oceansko floto,« je dejal Greg Poling, direktor Pobude za preglednost pomorstva v Aziji pri Centru za strateške in mednarodne študije.

»To pomeni silo, ki lahko projicira vpliv daleč preko svojih obalnih voda,« je dodal.

Eden od ciljev kitajske mornarice je prevladovati v vodah Južnokitajskega, Vzhodnokitajskega in Rumenega morja okoli tako imenovane prve otoške verige, ki se razteza južno od Japonske, Tajvana in Filipinov.

Poling pravi, da si Kitajska prizadeva za nadzor tudi globlje v Tihem oceanu – nad drugo verigo otokov, kjer imajo Združene države Amerike pomembne vojaške baze, kot je tista na Guamu.

Prva veriga otokov je strateška linija arhipelagov, ki se raztezajo od Kurilskih otokov, preko Japonske, Tajvana in Filipinov, vse do Bornea in ločujejo kitajsko celino od Tihega oceana.

S »Fujianom« se Peking tehnološko približuje ZDA, saj je letalonosilka opremljena z novim elektromagnetnim katapultom.

Do zdaj je imela letalonosilko s to tehnologijo le ameriška mornarica – največjo ladjo te vrste, »Gerald Ford«.

Vendar pa ima Fujian že eno prednost pred ameriško konkurentko.

Kitajska letalonosilka CNS Fujian je bila prva letalonosilka na svetu, ki je lansirala lovca pete generacije s prikrito tehnologijo z uporabo elektromagnetnih katapultov (EMALS). ZDA tega še niso dosegle.

Kitajska letalonosilka CNS Fujian je bila prva letalonosilka na svetu, ki je lansirala lovca pete generacije s prikrito tehnologijo z uporabo elektromagnetnih katapultov (EMALS).

Ta mejnik je bil dosežen med poskusi na morju ladje »Fujian«, ko je bil Shenyang J-35 (pomorska različica) izstreljen s katapultom in je nato pristal na isti letalonosilki, na morju.

Nobena druga država ni doslej javno predstavila ali poročala o izstrelitvi lovca pete generacije s sistemom EMALS.

ZDA, kljub pionirski uporabi sistema EMALS na ameriški ladji USS Gerald R. Ford (prvič operativen leta 2017), tega še niso dosegle s svojim letali F-35C Lightning II.

To daje Kitajski simbolično in praktično prednost pri integraciji naprednega prikritega letalstva s sodobno tehnologijo letalonosilk.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek