Zaveznici ali nasprotnici? ZDA zaradi turškega nakupa ruskih raket prekinile dostavo letal F-35 Turčiji

Turčija je članica zveze NATO, toda odnosi med ZDA in Turčijo so vse bolj takšni, kakor da bi državi pripadali različnima vojaškima blokoma in ne istemu.

ZDA so zaustavile vse načrtovane pošiljke modernih lovskih letal F-35 Turčiji, ker ta vztraja pri nabavi ruskega protiletalskega sistema S-400, je sporočil tiskovni predstavnik Pentagona Charles E. Summers.

Zgodilo se je torej to, kar se je že precej časa napovedovalo – ZDA so sprejele odločitev o prekinitvi vseh pošiljk F-35 Turčiji, ker se je Turčija odločila, da kupi izvozno različico ruskega zelo zmogljivega protizračnega sistema S-400.

Pri tem je vse skupaj še bolj zapleteno zato, ker je Turčija že vplačala velik del kupnine za okoli 100 letal F-35, a katero turška podjetja celo izdelujejo določene dele. Turčija je za program že plačala okoli 1,25 milijarde dolarjev, turški vojaški piloti pa se za letenje s temi letali že šolajo v letalskem oporišču v Teksasu, v ZDA.

ZDA so ob tem Turčiji doslej, na posebni ceremoniji, celo že predale eno, prvo letalo F-35 – junija lani.

V ZDA kot razlog za prekinitev dobave Pentagon trdi, da bi Turčija lahko pomagala Rusiji dobiti podatke o letalih F-35, ta pa bi potem izboljšala zmogljivosti in natančnost raket S-400 proti tem naprednim lovcem.

Res pa je, da bi Turčija, če bi to očitno res hotela narediti lahko Rusiji že predala – kar celo letalo F-35, ki ga že ima.

Takšne predaje tehnologije niso nenavadne, pač pa zelo cenjene med rivali v multipolarnem svetu. V preteklosti sta Sovjetska zveza in ZDA pogosto nabavljali letala svojih nasprotnikov preko »tretjih držav«, običajno bivših zaveznikov.

Turčija bi ob tem lahko v zameno za ameriška letala sedaj kupila ruske lovce, kar bi odnose ZDA in Turčije še bolj ohladilo.

Namesto da bi se soočili s tem, v Pentagonu sedaj že iščejo drugo možnost za proizvodnjo delov za F-35, ki so jih je doslej izdelovala turška podjetja. Po podatkih proizvajalca teh letal Lockheed Martin je posel skupaj s protidobavami v turških tovarnah vreden okoli 12 milijard dolarjev.

Do neprijetnega sporočila Pentagona je prišlo le nekaj dni pred 70. obletnico ustanovitve zveze Nato, ki je nastala kot protiutež Zahoda Sovjetski zvezi, predhodnici današnje Rusije. Nabava ruskega orožja oz. oborožitvenih sistemov je za članico Nata neobičajna, ni pa prepovedana. Grčija ima na primer v svoji oborožitvi ruske rakete S-300, ki jih je dobila od Cipra, ki jih je pred tem nabavil v Rusiji.

V Turčiji se v zadnjih letih - zlasti po spodletelem poskusu državnega prevrata - krepi "protiatlantsko" vzdušje, ker so številni vojaški častniki dobili zatočišče v članicah Nata. Poleg tega ZDA Turčiji nočejo izročiti klerika Fethullaha Gülena, ki mu v Ankari pripisujejo odgovornost za puč. Zaradi tega so se tudi močno zaostrili turški odnosi z Washingtonom.

Ameriški senatorji pripravljajo tudi poseben zakon, ki bo prepovedal prodajo letal F-35 Turčiji, v kolikor se ne odrečejo nakupu ruskih raket.

Turčija vztraja, da ima pravico sama izbirati, kakšno orožje bo kupovala. Še posebej, ker naj bi bil ameriški protiletalski raketni sistem patriot predrag in manj učinkovit od ruskega.

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je tako še nedavno ruskemu kolegu Sergeju Lavrovu na njegovem obisku v Ankari zagotovil, da bo Turčija izvedla nakup raket S-400.

Turčiji so ZDA zagrozile tudi s sankcijami zaradi »pomoči nasprotnikom ZDA« (zakon CAATSA).

Tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je že večkrat potrdil, da Turčija ne bo odstopila od pogodbe z Rusijo. Rakete naj bi dobili najverjetneje julija letos.

»S tem smo končali. Smo neodvisna Turčija, ne pa sužnji,« je dejal turški predsednik.

S tem je dejansko odgovoril na kritike ameriškega generala Curtisa Scaparrottija, glavnega poveljnika ameriških vojaških sil v Evropi, ki je ameriškemu kongresu svetoval, da v primeru, če Turčija kupi sisteme S-400 odpove izročitev letal F-35 (Joint Strike Fighter) Turčiji.

»Če sprejmejo F-400 in jih namestijo znotraj Turčije, potem imamo problem…ki ima opraviti z F-35,« je poveljnik dejal senatnemu odboru za oborožene sile.

»To predstavlja problem za vsa naša letala, še posebej pa za F-35. Moj najboljši vojaški nasvet bi bil, da ne nadaljujemo z izročitvijo letal F-35, da ta letala ne bi letela ali delala za zaveznika, ki upravlja tudi z ruskimi sistemi, še posebej s protizračnimi sistemi, ki imajo verjetno ene od najbolj naprednih tehnoloških sposobnosti.«

Po oceni časnika Business Insider »namerava Turčija namerava pustiti Rusiji, da uniči ali resno kompromitira program F-35 od znotraj«, tako da bo dolila istočasno delovanje ruskih sistemov S-400 in ameriških reaktivnih letal.

Poveljnik zračnih sil zveze NATO, general Tod Wolters je ponovil podobne argumente in sklenil, da skupno delovanje sistemov S-400 in letal F-35 »vsekakor ni v korist koalicije.«

Upokojeni ameriški generalpolkovnik zračnih sil David Deptula pa je ocenil, da bi sistemi S-400 in integracija teh raket v turško protizračno obrambo lahko privedla do »transferja tehnologije  in »morda kompromitirala verjetne prednosti F-35 v razmerju do S-400.«

Ruski sistemi bi se namreč lahko ob »spremljanju« poletov F-35 s svojimi radarji veliko naučili o karakteristikah teh letal, kako jih zaznati in morda pozneje - sestreliti.

Turški strokovnjaki pa trdijo, da to ni res in da hočejo ZDA Turčiji s temi navedbami zgolj preprečiti nakup boljših in cenejših ruskih raket.

Turški predsednik je tudi dal vedeti, da bi Turčija pozneje lahko kupila tudi ruske sisteme S-500 Prometej, ki sicer niso še popolnoma operativni niti v ruskih oboroženih silah, bodo pa po sposobnostih najverjetneje enaki ameriškemu sistemu THAAD, ko bo sistem S-500 v uporabi od leta 2020 naprej.

Po oceni turškega predsednika ZDA ne morejo »disciplinirati« Turčije niti z gospodarskimi ukrepi, ker ima Turčija kot odgovor na takšne ukrepe že »svoje protiukrepe.«

Erdogan se je ostro odzval tudi na pobude, da bi ZDA ob umiku iz Sirije svoje težko orožje prepustile kurskim enotam, ki jih v Turčiji vidijo kot podaljšano roko kurdskih terorističnih organizacij.

»Če ZDA želijo umakniti orožje iz Sirije to lahko naredijo, toda če nočejo, naj ga prepustijo Turčiji, ne pa teroristom,« je Erdogan dejal za televizijo Kanal 24.

Zaplet z raketami pa vendarle prinaša celo vrsto nepredvidljivih posledic.

Če ZDA res odpovejo predajo deloma že plačanih F-35 Turčiji, bi Turčija lahko, kot smo že opozarjali, kupila ruska ali celo kitajska vojaška letala, zaradi vse večjega usklajevanja svojih interesov in opreme z Rusijo in Kitajsko pa bi lahko postala članica zveze NATO samo na papirju.

To pa bi dodatno ogrozilo zvezo NATO, ki za svoje delovanje potrebuje soglasje vseh članic.

Vse skupaj pa je očitno še ena vojaška in zunanjepolitična zmaga - za Rusijo.