Se zgodovinska izbira »naborniška vojska ali vstop v Nato« spreminja v končen rezultat »naborniška vojska in Nato«?

V Sloveniji se znova pojavljajo ideje o uvedbi naborniškega sistema in obveznega služenja vojaškega roka – kljub temu, da naj bi bilo to vprašanje razrešeno že ob vstopu v zvezo Nato.

Zmanjševanje števila pripadnikov Slovenske vojske seveda je težava, še posebej v času, ko se varnostne razmere v Evropi zaostrujejo. Poslanec SNS Jani Ivanuša je zato predlagal vnovično uvedbo enoletnega služenja vojaškega roka za dekleta in fante.

Vsi naj bi takoj po zaključku srednje šole za eno leto odšli v vojsko.

M. Kučan! Najprej je hotel uničiti slo. vojsko (ukaz, da TO preda orožje JLA),sedaj bi uvajal naborniški sistem. Najmanj škode je, če molči!

— Darinka Vrabič (@DarinkaVrabi) June 26, 2019

Ob tem je v pobudi zapisal: »Ženske so vse bolj zgrožene nad dejstvom, da so moški vse bolj mehkužni, neiznajdljivi, občutljivi, niso primerni ne za moža, ne za gospodarja, ne za očeta. Takšno služenje bi mladim, ne glede na spol, koristilo tudi pri izboljšanju njihove kondicijske pripravljenosti, v tem času bi se seznanili z osnovnimi varnostnimi in bivanjskimi vprašanji, se navadili na red in disciplino, pridobili znanja s področja domovinske vzgoje, s čimer bi postali bolj zrele osebnosti ter se zaradi tega lažje vključili v nadaljevanje študija ali pa na trg dela,« je zapisal poslanec.

Vlada je na to odgovorila, da se v celoti zaveda težav, povezanih z upadanjem številčnega stanja tako poklicnih pripadnikov Slovenske vojske kot pogodbenih pripadnikov njene rezervne sestave, nato pa dejansko zavrnila pobudo poslanca.

Kljub temu pa skupaj z demografskimi problemi, s katerimi se sooča Slovenija, to vprašanje še zmeraj ostaja relevantno.

Kar še najbolj preseneča pa dejstvo, da se je za vse sedanje težave že zelo dobro vedelo tedaj, ko je bila naborniška vojska ukinjena.

Še več, danes se pozablja, da je bila obvezna vojaščina pravzaprav ukinjena neposredno pred vstopom v zvezo Nato.

Takrat so tedanji vladajoči politiki povsod ponavljali, da bo Slovenija v Nato lahko brez obveznega služenja vojaškega roka, izven njega pa bo morala obdržati obvezno služenje.

To je v precejšnji meri vplivalo tudi na za vstop v Nato ugodno referendumsko odločitev.

Ob vsem tem pa je bila javnost povsem jasno opozorjena že leta 2002, še pred tem, ko se je naborniška vojska ukinjala. 

»Slovenska vlada je tako, kot je to v zadnje čase že v navadi, skorajda mimogrede in brez poglobljenih razprav sprejela sklep o koncu naborniške in uvedbi poklicne vojske. Najprej smo od najvišjih predstavnikov države slišali goro kritik o stanju v Slovenski vojski, ki naj bi bila 'nesposobna' za obrambo, in 'neprimerna za 21. stoletje' in podobno. Pri čemer je bilo najbolj paradoksalno to, da so jih izrekli predvsem tisti, ki so sicer najbolj odgovorni za obrambo in radi zgubljajo živce ob kritikah obrambnega sistema. Potem je sledila pobuda skupine poslancev za takojšnjo ukinitev naborniške vojske, ki so ji predstavniki vlade nasprotovali brez vsebinskih argumentov in jo na koncu z nekaj spremenjenimi datumi tudi sprejeli.

V skladu s predlogom obrambnega ministra dr. Antona Grizolda, ki je vladino odločitev ocenil kot 'hrabro', naj bi se obvezno služenje vojaškega roka ukinilo junija leta 2004, sočasno pa bo uvedena poklicna vojska. Po mnenju obrambnega ministra bi bilo mogoče stalno in rezervno sestavo vojske zmanjšati samo 'na okoli 18.000 vojakov, ko bo Slovenija postala članica Nata'. S tem je projekt profesionalizacije vojske postavljen v jasno zvezo z vstopom v Nato. Odločitev se je tako spremenila v politično sporočilo javnosti in je bila sprejeta v trenutku, ko je vlada v javnomnenjskih anketah doživela največji padec svoje popularnosti in navdušenja za vstop v zvezo Nato. Predprvomajska odločitev o odpravi naborniške vojske je zato predvsem odkrita ponudba državljanom, da naj v zameno za uvedbo poklicne vojske podprejo projekt vstopa v Nato. Druga plat medalje - o tem, da je profesionalizacija vojske mogoča tudi brez popolne uvedbe poklicne vojske, da jo je mogoče izvesti tudi brez vstopa v Nato in da v sedaj predvideni obliki pomeni predvsem skoraj popolno ukinitev učinkovite nacionalne obrambe in oblikovanja ekspedicijskih korpusov za vprašljivo legitimne mednarodne intervencije v tujini - doslej še ni bila deležna bolj resne razprave,« sem zapisal neposredno pred ukinitvijo naborniške vojske.

Glede na to, da je bila nekoč dilema na izključujoč način zastavljena v smislu »ali boste imeli zastarelo obvezno služenje vojaškega roka še naprej, ali pa moderno vojsko ob vstopu v Nato«, se zdi tudi legitimno vprašanje, ali bi Slovenija v primeru ponovne uvedbe naborniške vojske potemtakem ponovno razmislila tudi - o izstopu iz zveze Nato.

Toda to seveda, kot kažejo stališča vlade, ne pride v poštev.

Je pa vse skupaj še en dokaz, kako kratek je spomin ljudi in kako jih je mogoče preprosti vleči za nos.

Slovenija mora iz Nata, mora biti vojaško nevtralna tako kot Avstrija in Švica, bogati in uspešni državi, ki se tudi nista odrekli naborniškemu sistemu, ki edini zagotavlja dovolj veliko rezervo za nacionalno vojaško varnost.Nagnat obramboslovce, uvesti naborniški sistem, zmagat.

— Anton Peinkiher (@AntonPeinkiher) November 30, 2018

Mnogi so se namreč na referendumu pred 16 leti za vstop v Nato odločili le zato, da njihovim otrokom ne bo treba v vojsko.

Namesto »neugodnega« služenja vojske so se odločili za »ugodnejšo« ponudbo zveze Nato, ki je seveda vključevala tudi nekoliko neprijetno »dodatno ceno« in na prvi pogled »manj neugodno« pošiljanje slovenskih poklicnih vojakov v tuje misije zveze Nato po svetu.

Ljudje so odločili, kot so se.

Sedaj pa vse kaže, da njihova izbira ni bila dokončna in brezpogojna, pač pa bi lahko bila podvržena temeljni reviziji.

In kot je zdaj videti, ljudje niso izbrali bolj ugodne variante, pač pa so ob svoji izbiri, ki bi morala biti »ali-ali« dobili nekaj, kar vse bolj postaja enako izbiri »in eno in drugo.«

Na ta način bi Slovenija lahko na koncu dobila tako sodelovanje v ekspedicijah in pogosto tudi zgrešenih vojaških avanturah zveze Nato (Libija, Irak, Afganistan itd.), kot »neugodno« ponovno uvedbo naborniškega sistema - hkrati.

Za primerjavo: če bi ostala nevtralna ali »neuvrščena« država EU (kot so na primer Avstrija, Finska ali Švedska), bi sicer res najverjetneje morala imeti naborniško vojsko, vendar se ji po svetu vsaj ne bi bilo potrebno blamirati ob intervencijah zveze Nato.

Sedaj pa je odprta možnost, da bo potegnila ne samo eno, ampak kar dve kratki oziroma slabi izbiri.

Vlada RS bo uporabila novo orožje zoper brezposelnost. Naborniški sistem.

— Marko Rusjan (@Adornoisdead) February 20, 2017

Vlada sicer ideje še ni podprla, toda vse več javnih razprav na temo ponovne uvedbe naborniške vojske kaže, da ta možnost postaja vse bolj verjetna.