»Prihodnost zlomljene in poražene Evrope je mračna, ta vojna se bo končala s kapitulacijo na bojnem polju!«

Mediji v svetu dan za dnem napeto spremljajo t. i. »mirovna pogajanja« o Ukrajini.

Govori se o točkah sporazuma, ki se dodajajo, brišejo, spreminjajo, potem sledijo komentarji in razprave, ki tehtajo vsako besedo in vejico.

A v resnici gre za zelo brezplodne razprave. Zakaj, je že 28. novembra v pogovoru z Glennom Diesnom pojasnil ameriški profesor John Mearsheimer.

Zelensky will not oversee the capitulation of Ukraine. This will be signed by a better politician.

Zelensky is still not the boss, but no longer indispensable.

— Alternative News (@AlternatNews) December 6, 2025

Profesor Mearsheimer je znan po svojih izjemno točnih napovedih, ki nezmotljivo zadenejo dogodke, oddaljene tudi leta ali celo desetletja.

Tokrat je minilo manj kot dva tedna oziroma 11 dni od njegovih napovedi, zato je še toliko lažje oceniti, kako blizu je resnici.

In kot kažejo brezplodne razprave na temo miru v Ukrajini - je jasno, da je imel prav.

Seveda pa profesor univerze v Chicagu napoveduje tudi bistveno dlje v prihodnost – in te napovedi bi morale skrbeti marsikoga, predvsem pa evropske in slovenske politike (Golob, Janša, Marto Kos...), ki so nas v to vojno potisnili in nas nezadržno vlečejo vse globje v prepad…

Voditelj Glenn Diesen je Mearsheimerja najprej povprašal, kakšni so vzroki za »temno prihodnost« ki jo je napovedal v svojem nedavnem odličnem govoru v Evropskem parlamentu, ki so ga osrednji mediji v celoti ignorirali.

In Kiev, Soviet Steam trains are back working due to a lack of diesel engines and infrastructure. pic.twitter.com/LBCQ8En2qM

— Chay Bowes (@BowesChay) December 7, 2025

»Moja teza je, da je Evropa v velikih težavah iz dveh razlogov. Oba sta povezana z dejstvom, da je stabilnost Evrope v veliki meri odvisna od prisotnosti znatnih vojaških sil ZDA v Evropi. Združene države Amerike delujejo kot pomirjevalec v Evropi. In resnično, tukaj je pomemben NATO.

Ko govorimo o Natu, govorimo o zavezništvu, ki ga obvladujejo ZDA. Zelo pomembno je razumeti, da so evropske elite že pred dolgo časa razumele, da je pomembno ohraniti NATO nedotaknjen, kar je drug način kot povedati, da je pomembno ohraniti globoko vpletenost ZDA v Evropi, ker delujemo kot pomirjevalec 

Preprečujemo, da bi se Evropejci med seboj prepirali. Rešujemo glavne probleme skupnega delovanja, s katerimi se soočajo Evropejci. In mimogrede, ko se je končala hladna vojna, je bil eden od glavnih razlogov, da so Združene države in njihovi zahodnoevropski zavezniki nadaljevali širitev Nata, ta, da so hoteli ameriški varnostni dežnik razširiti nad glave Vzhodnoevropejcev in Zahodnoevropejcev ter Evropo spremeniti v eno veliko območje miru.

Moja izhodiščna točka je torej, da ne smemo podcenjevati pomena, ki ga ima za Evropejce in za stabilnost Evrope ohranjanje globoke vpletenosti Združenih držav v Evropi. V svojem govoru sem povedal, da obstajata dve sili, ki delujeta proti ohranitvi Združenih držav v Evropi.

Prva je, da je prišlo do globoke spremembe v porazdelitvi moči v mednarodnem sistemu. Kot se vsi spominjamo, smo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in približno prvih 20 letih tega stoletja živeli v enopolarnem svetu. V tem enopolarnem svetu so Združene države lahko brez težav ohranile velike sile v Evropi.

A s prihodom multipolarnosti, ki bi jo postavil okoli leta 2017, in zlasti z vzponom Kitajske, so se Združene države Amerike soočile z enakovrednim tekmecem.

To je na Združene države Amerike izvajalo velik pritisk, da se usmerijo v Azijo, če uporabim znani izraz Hillary Clinton iz leta 2011. A če se usmeriš v eno smer, se oddaljiš od druge. In mi se bomo usmerili v Azijo zaradi te globalne porazdelitve moči, ki se je pojavila v zadnjih letih. Hkrati pa obstajajo močne sile, ki nas silijo, da se usmerimo stran od Evrope. Ne želimo porabljati dragocenih virov v Evropi, ker v Evropi nimamo enakovrednega konkurenta. Rusija ni enakovreden konkurent.

Kitajska je enakovreden konkurent. Zato obstaja močna strukturna nujnost, da mi, Združene države, preusmerimo vire iz Evrope v Vzhodno Azijo. To pa je v nasprotju s potrebo po, naj to rečem drugače, to je v nasprotju z verjetnostjo, da bo 'ameriški pomirjevalec' ostal v Evropi.«

»To je torej prva sila, ki nam preprečuje, da bi ostali v Evropi na pomemben način. Druga sila je vojna v Ukrajini. Dejstvo je, da je bilo za ohranitev Združenih držav v Evropi zelo pomembno, da imajo Evropa in Združene države dobre odnose in da lahko tesno sodelujejo pri vseh vrstah diplomatskih, političnih, vojaških in celo gospodarskih vprašanjih. Toda vojna v Ukrajini je na tem področju povzročila ogromne probleme.

In kot lahko vidimo v nedavnih pogajanjih, se Evropejci borijo proti Združenim državam glede tega, kako ravnati z Ukrajino. Trumpova administracija želi končati vojno v Ukrajini, Trump in njegovi sodelavci pa se želijo usmeriti v Azijo. Želijo se spopasti z grožnjo Kitajske v vzhodni Aziji. Ne želijo ostati v Evropi v takšnem številu, kot smo bili tam prisotni od konca druge svetovne vojne. Želijo se preusmeriti.

Slabi odnosi, ki so se razvili med Združenimi državami na eni strani in Evropejci na drugi, so očitno razjezili Trumpovo administracijo in ji dali dodatno spodbudo, da se znebi Evropejcev, da se znebi Evrope.

Zato imamo dve sili, ki delujeta. Ena je sprememba v globalni porazdelitvi moči, ki nam daje močan spodbudo, da (Američani) zapustimo Evropo in se preusmerimo v Azijo. Druga pa je posledica vojne v Ukrajini, poslabšanje odnosov, političnih odnosov ali diplomatskih odnosov med Združenimi državami in Evropo, kar nam daje dodatno spodbudo, da zapustimo Evropo in pustimo, da Evropa sama poskrbi za svojo varnost.

Moja trditev je, da to ni v interesu Evrope. In zadnja točka, ki jo bom izpostavil, o čemer lahko še pogovorimo, je, da Evropejci, Američani in Ukrajinci nikoli ne bodo dosegli pomembnega mirovnega sporazuma z Ukrajino. Ta vojna se bo končala na bojišču. Na koncu boste imeli zamrznjen konflikt in v bližnji prihodnosti bodo odnosi med Evropo in Rusijo ostali napeti.

Ti napeti odnosi bodo seveda ustvarili situacijo, v kateri bo v Evropi veliko nestabilnosti. Zato je prihodnost Evrope na geopolitični ravni precej mračna,« je odgovoril John Mearsheimer.

Kaja Kallas: "If you look at it, Europe has been underestimating its own power towards Russia."

Marie Antoinette reincarnated. pic.twitter.com/gIEJnOFUao

— Margarita Simonyan (@M_Simonyan) December 6, 2025

Glenn Diesen se je strinjal, da je bila evropska varnost organizirana okoli prisotnosti Združenih držav na celini. Ker je to glavni steber evropske varnosti, je to postalo, kot se zdi, tudi glavna strategija v Ukrajini. To pa pomeni, da za Evropejce vsak dogovor ali strategija vključuje vprašanje, kako Američane še bolj vključiti v to vojno. »Predpostavka je namreč, da če nam uspe pridobiti zavezo, da Amerika ostane v tej vojni, bo to nekako pripeljalo do zmage, saj ima Amerika neskončne vire in vse zmogljivosti. To se predpostavlja. A vendar se še vedno znajdemo v čudnem pripovednem loku, ker moramo reči, da poskušajo Evropejci Američane prepričati, da so Rusi strateški nasprotniki Združenih držav.

Zato si izmišljamo vse te zgodbe o dronih in grožnji od vsepovsod, gre za napihovanje grožnje.

A to ni preveč prepričljivo, ker Rusija ni Sovjetska zveza. Hkrati pa moramo Američanom tudi povedati, da bi zmagali, če bi le vložili sredstva, ker je Rusija šibka. Tako imamo to nezdružljivo stališče, da se je Rusije treba bati, vendar je tudi brezupno šibka. Kaj naj potem po vašem mnenju stori Evropa? Ali kakšne so njene možnosti?« je vprašal Diesen.

John Mearsheimer je odgovoril tako: »Če pogledate iz zornega kota interesov Evrope, potem imate dva cilja. Prvi je, da se konča vojna z Rusijo in da se stori vse, kar je mogoče, da se v prihodnosti ne bi razvili strupeni odnose. Mislim, da je treba za trenutek pustiti ZDA ob strani. Če pomislimo na odnose med Rusijo in Evropo danes in na to, kakšni bodo verjetno v prihodnosti, je težko videti kaj drugega, kot strupene odnose. Rusi bodo imeli zelo močne spodbude, da povzročajo težave v Evropi. Evropejci pa bodo glede na sedanjo situacijo in verjetno prihodnost, s katero se soočajo, imeli močne spodbude, da povzročajo težave Rusom, zlasti na tistih območjih vzhodne Ukrajine, ki so jih Rusi priključili.

Tako boste imeli situacijo, v kateri bodo Rusi in Evropejci poskušali povzročati drug drugemu vse mogoče težave. Rusi bodo na primer storili vse, kar lahko, da bodo sejali nesoglasja med evropskimi državami. Storili bodo vse, kar lahko, da bodo sejali nesoglasja znotraj posameznih evropskih držav. Storili bodo vse, kar lahko, da bodo sejali nesoglasja v transatlantskih odnosih.

Glede na to, kako zapletena politična entiteta je Evropa, bodo Rusi imeli veliko priložnosti za povzročanje težav. Hkrati pa bodo tudi Evropejci storili vse, kar je v njihovi moči, da bi povzročili težave Rusom. Sodelovali bodo z Ukrajinci, ki bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da bi povzročili težave Rusom.«

»Poleg tega pa, kot sva že prej omenila, obstajajo v Evropi vsa ta žarišča, kjer bi lahko dejansko prišlo do vojne med evropsko državo ali nekaj evropskimi državami in Rusijo. Pomislite na Arktiko, Baltsko morje, Leningrad, Belorusijo, Moldavijo in Črno morje, da ne omenjamo vojne v Ukrajini, ki se bo ponovno začela, ko bo postala zamrznjen konflikt. Mislim, da je to vedno možno.

Torej obstaja veliko žarišč, ki so nekako umeščena v to strupeno geopolitično okolje, ki je po mojem mnenju zelo zaskrbljujoče. Kar ti hočem povedati, je, da menim, da imajo Evropejci z evropskega vidika velik interes, da temeljito spremenijo svoje odnose z Rusijo. Toda - ali je to v tem trenutku mogoče?

Odgovor je ne. In zato je prihodnost v tej dimenziji tako mračna.«

“The days of the US propping up the entire world like Atlas are over,” said the strategy, which stressed the importance of more spending in the Indo-Pacific region by Japan, South Korea, Australia and also Taiwan. pic.twitter.com/9NDtDBUOlZ

— Nathan Benaich (@nathanbenaich) December 6, 2025

Potem je tu še druga velika težava, in sicer kako se bodo razvijali odnosi Evrope do Združenih držav. Mearsheimer ocenjuje tako: »V interesu Evrope je, da Američani ostanejo močno vključeni v Evropo, da ameriška vojska ostane prisotna na celini, kar je drug način za reči, da ameriški pomirjevalec ostane v Evropi.

To bo težko doseči. V zadnjih letih v vzhodni Aziji ni bilo večjih kriz. Zato Združene države Amerike niso morale posvečati veliko pozornosti vzhodni Aziji. Lahko so se osredotočile na prvo, Bližnji vzhod, in drugo, vojno v Ukrajini v Evropi.

Če pa bo v vzhodni Aziji kdaj v prihodnosti prišlo do večje krize, kar je vsekakor mogoče, če ne celo verjetno, bo naša motivacija za preusmeritev zelo velika. Zato menim, da bo za Evropejce sčasoma zelo težko ohraniti vpletenost Združenih držav v Evropi.

Poleg tega, kot sem že rekel, vojna v Ukrajini škodljivo vpliva na odnose med Združenimi državami in Evropo. Trumpova administracija želi končati vojno in si zelo prizadeva za popuščanje Rusom. Evropejci pa se Rusom sploh ne želijo prilagajati.

Če pogledate 28-točkovni mirovni načrt, ki ga je pripravil Trump ali Trumpova administracija, in ga primerjate z 28-točkovnim mirovnim načrtom, ki so ga pripravili Evropejci, vidite, da sta si zelo različna.«

»Jasno je, da so Evropejci skoraj popolnoma v nasprotju s Trumpovo administracijo. Trumpova administracija poskuša skleniti dogovor z Rusi. Evropejci, če pogledate njihov 28-točkovni načrt, očitno nimajo interesa za sklenitev sporazuma z Rusi. Trump je zato zelo jezen na Evropejce, tako kot je jezen na Ukrajince.

Vprašanje, ki si ga morate zastaviti, je, kam vse to vodi, saj mu ostaja še več kot tri leta mandata. To bo prispevalo k nadaljnjemu poslabšanju odnosov med obema stranema. Zato bi bilo smiselno, če bi Evropejci končali vojno v Ukrajini, storili vse, kar je v njihovi moči, da bi ustregli Rusom, samo da odnosi med Evropo in Rusijo ne bi bili več tako zastrupljeni, kot so zdaj, in da bi se sčasoma izboljšali.

Prav tako bi bilo smiselno končati vojno, da bi se izboljšali odnosi med Združenimi državami in Evropo, Evropejci pa bi si lahko prizadevali, da bi Američane prepričali, naj ohranijo vojaške enote v Evropi.«

"What gives the US the right to negotiate with Russia over Europe's security"

I don't know... pic.twitter.com/Q94Jle20FQ

— Spetsna 007  (@Alex_Oloyede2) December 6, 2025

Diesen na tej točki opozori, da je bil v Evropi cilj vedno le napredovati proti vzhodu, ne glede na to, ali je šlo za širitev Nata, protiraketno obrambo, vojaške avanture ali barvne revolucije.

Vedno se je namreč predpostavljalo, da se bo Rusija morala prilagoditi novim realnostim. Toda po njegovi oceni ta nova porazdelitev moči šokira Evropejce, ker imajo sedaj Američani druge prioritete in so manj zainteresirani za ta kontinent.

Enako velja tudi za Ruse, ki lahko gredo drugam zaradi gospodarskega sodelovanja in političnih povezovanj. Po drugi strani pa je bil evropski »protipredlog« za rešitev ukrajinske vojne spet le en velik seznam želja, kar si želijo, in nikoli niso obravnavali tega, kar hoče Rusija, kar je spet prvič, da vidimo poraženca v vojni, ki poskuša narekovati svoje pogoje. »To je precej čudno. Mislim, da so hoteli vse. Širitev Nata, varnostna jamstva, nobenih ozemeljskih popustov, ruske reparacije. Mislim, da je to v bistvu poziv h kapitulaciji Rusije v zelo čudnem času, glede na to, da se zdaj pojavlja več ali manj rastoče soglasje, da je Rusija zmagala v vojni,« meni Glenn Diesen.

John Mearsheimer je odgovoril: »Dodal bi, da je prvotni Trumpov predlog, prvi 28-točkovni načrt, pozival k ukrajinski vojski, ki bi bila omejena na 600.000 vojakov. To bi bilo za Ruse nesprejemljivo.

Evropski predlog pa je zahteval ukrajinsko vojsko, ki bi bila omejena na 800.000 vojakov, kar je jasen dokaz, da so Evropejci potiskali naprej načrt, za katerega so vedeli, da ga Rusi ne bodo sprejeli.

To ni vodilo nikamor, bilo je mrtvo že ob rojstvu, kot radi rečejo. Ne vem, kaj se tu dogaja.

Lahko bi rekli, da Evropejci želijo nadaljevati vojno, v katero so do zdaj vložili toliko. Evropski vojaki ne umirajo in menijo, da je smiselno vztrajati in Američane zadržati v vojni. Prepričani so, da bodo na neki točki Rusi odnehali, ker trpijo ogromno.

Govorijo nekako tako: 'Moj Bog, žrtve, ki jih trpijo Rusi, so preprosto neverjetne. Težko je razumeti, kako Rusi lahko nadaljujejo dan za dnem.' To je njihovo mnenje, ki nima nobene zveze z realnostjo.

Menim, da je to noro. Samo preberite poročila o bitkah, ki potekajo v Pokrovsku. Rusi ne izgubljajo ogromnega števila vojakov. Izgubljajo majhno število vojakov. Samo poglejte, kako potekajo bitke v teh mestih. To (da bo Rusija izgubila vojno) je torej iluzija.

Mislim, da je zelo pomembno poudariti, da Evropejci in Američani ne razumejo, da je ta vojna za Ruse eksistencialna. Ljudje na Zahodu mislijo, da so Rusi začeli to vojno, ker imajo imperialistične težnje. Češ da so hoteli osvojiti ozemlje v Ukrajini.

Hoteli so Ukrajino vključiti v večjo Rusijo. In niso uspeli, ampak, sedaj upajo na to, da bodo z njimi sklenili nek dogovor, da dobijo nekaj ozemlja in bodo zadovoljni. In to je konec zgodbe. Tako mislijo naši (zahodni) politiki.

Ampak ne razumejo, da Rusi ne razmišljajo tako. Iz ruske perspektive je to, kar se dogaja v Ukrajini, eksistencialna grožnja. In to, kar Zahod poskuša narediti v zvezi z vključevanjem Ukrajine v Zahod, v NATO, v EU, da bi jo spremenil v liberalno demokracijo, ki je prozahodna, to je za Ruse nesprejemljivo. To je eksistencialna grožnja. To vidijo kot grožnjo svojemu preživetju. To pomeni, da ne bodo popustili pri svojih zahtevah za končanje vojne.

Vedno berete, da ljudje na Zahodu priznavajo, da se ruske zahteve niso spremenile. So enake od začetka vojne. No, to vam nekaj pove. Pove vam, da je to iz ruske perspektive eksistencialna grožnja, zato se njihove zahteve niso spremenile. In se tudi ne bodo spremenile. Bojevali se bodo na bojišču.«

»Putin je jasno povedal, da se bo raje bojeval, kot da bi poskušal rešiti spor na diplomatski način.

Verjetno razume, da so vse te diplomatske igrice le izguba časa. Seveda mora sodelovati, ker mora delovati razumno, tako pred svojimi zavezniki kot pred ljudmi na Zahodu. A zagotovo ve, da to ne vodi nikamor. Ker Zahod ponovno noče sprejeti, da je iz ruske perspektive to, kar se dogaja v Ukrajini, eksistencialna grožnja. In seveda je iz ukrajinske perspektive to, kar Rusija zahteva, eksistencialna grožnja. To popolnoma razumem.

Lahko popolnoma razumete, zakaj Ukrajinci ne želijo popustiti ruskim zahtevam. Ruske zahteve vidijo kot eksistencialno grožnjo, kar tudi so. Imamo torej dve državi, Ukrajino in Rusijo, ki obe vidita drugo kot eksistencialno grožnjo. Kako torej doseči sporazum? Odgovor je, da ga ne morete,« je ocenil Mearhseimer.

Azov commander Biletsky claims Hungary, Poland, and Romania are waiting for Ukraine’s collapse to grab territory:

"They are not preparing for war. They are preparing to take their own scraps in the event of a global defeat of Ukraine." pic.twitter.com/3Irljo3rLV

— Chay Bowes (@BowesChay) December 6, 2025

Nato je spregovoril tudi o Trumpovemu 28-točkovnemu načrtu, ki je po poročanju Financial Timesa po pogovorih z Zelenskim in Evropejci skrajšan na 19 točk. Ali to pomeni, da se bo Trump ponovno vrnil k strožji politiki do Rusije, je zanimalo Diesna.

»Naj navedem nekaj točk. Najprej, če pogledate Trumpov prvotni 28-točkovni načrt, moramo gledalcem pojasniti, da gre za tri načrte. Obstaja 28-točkovni načrt, ki ga je Trumpova administracija predložila, da bi stvari spravila v tek. Nato so Evropejci odgovorili s svojim 28-točkovnim načrtom. In zdaj imamo tretji načrt, ki je 19-točkovni načrt, v katerega sta vključeni samo Ukrajina in Združene države.

Razlog, da ima samo 19 točk in ne 28, je, da obstaja cela vrsta vprašanj, ključnih vprašanj, o katerih se Ukrajina in Rusija v tem 19-točkovnem načrtu nista dogovorili. Predsednik Trump in predsednik Zelenski bosta bodisi govorila v Ovalni pisarni bodisi po telefonu in rešila ta sporna vprašanja. Toda to so trije načrti, ki so trenutno v obtoku. Seveda je v tem trenutku ključen 19-točkovni načrt.

Začnimo s prvim načrtom, Trumpovim načrtom, 28-točkovnim načrtom. Trump je bil ostro kritiziran, oziroma Trumpova administracija je bila ostro kritizirana, ker je predlagala sporazum, ki je Rusom dal skoraj vse, kar so hoteli.

Menim, da to ni res. Zelo pozorno sem prebral originalni 28-točkovni načrt Trumpove administracije. Po mojem mnenju je za Ruse v skoraj vseh ključnih vprašanjih popolnoma nesprejemljiv. Če pogledamo obseg, govorimo o treh velikih vprašanjih, obsegu ruske vojske v tem izvirnem načrtu, obsegu ukrajinske vojske, ki je dovoljen v prvotnem 28-točkovnem načrtu predsednika Trumpa, kar je eno od treh ključnih vprašanj, ker je povezano z razorožitvijo, ukrajinsko razorožitvijo.

Drugo veliko vprašanje je ozemlje. In tretje veliko vprašanje je NATO, ali bo Ukrajina v NATO, kar je povezano z vsem vprašanjem varnostnih garancij. To so torej tri velika vprašanja, razorožitev, ozemlje in varnostne garancije/NATO.

Glede velikosti ukrajinske vojske Trumpov načrt pravi, da lahko šteje 600.000 vojakov. To je zgornja meja.«

»To je za Ruse nesprejemljivo. To je veliko večja vojska, kot je bila dogovorjena v Istanbulu marca in aprila 2022 

Drugič, glede ozemlja načrt navaja, da bo Zahod priznal dejanski ruski nadzor nad Donbasom. Seveda bodo Ukrajinci pozvani, da evakuirajo območja Donbasa, ki jih zdaj nadzorujejo. Toda tista območja Donbasa, ki jih bo Ukrajina zapustila, bodo spremenjena v demilitarizirano cono. Ne gre za de jure priznanje, na katerem vztrajajo Rusi. Gre za de facto priznanje.

Poleg tega Rusija ne dobi nadzora nad tistimi območji Donbasa, ki jih Ukrajina evakuira. Ta območja postanejo demilitarizirana cona. To je za Ruse nesprejemljivo.

In potem, kar zadeva varnostna jamstva, točka številka tri pravi, da Ukrajina ne bo v Natu. To je v redu. A če pogledate točki številka pet in številka 10 sporazuma v prvotnem 28-točkovnem sporazumu točka številka pet pravi, da bo Ukrajina dobila zanesljiva varnostna jamstva. Točka številka 10 pa v bistvu pojasnjuje, da Američani dajejo Ukrajini trdna varnostna jamstva. In pravi, da bo v primeru ponovne invazije Rusije na Ukrajino ali napada na Ukrajino sledil odločen, usklajen vojaški odziv. To je legitimno varnostno jamstvo, kajne? Toda Rusi tega ne bodo sprejeli. To je preprosto nesprejemljivo.

V tem 28-točkovnem načrtu so še druge določbe, ki so za Rusijo nesprejemljive. Ne bom navajal, ker ni potrebno, saj sem že jasno povedal, da je sporazum, prvotni sporazum, nesprejemljiv, kar zadeva razorožitev ozemlja in varnostna jamstva. To je torej izhodišče.

Nato preidemo k odzivu Evrope, ki je z ruske perspektive še veliko slabši. Nato lahko pogledamo tretjo različico, ki je 19-točkovni sporazum med Ukrajino in Združenimi državami. Ta je trenutno najpomembnejši.

Ta pusti odprto vprašanje, kaj se bo storilo v zvezi z varnostnimi jamstvi. Pusti odprto vprašanje, kaj se bo storilo v zvezi s sprejemom v NATO. Pusti odprto, kaj se bo storilo v zvezi z ozemljem.

Edino vprašanje, o katerem morajo kaj reči, je razorožitev. In kot sem že rekel, smo se očitno dogovorili, da bomo odpravili omejitev 600.000 vojakov, kar bo pripeljalo do števila okoli 700.000 ali 800.000, kar bo za Ruse popolnoma nesprejemljivo,

In ideja, da bosta Trump in Zelenski imela telefonske pogovore ali se srečala v Beli hiši in pripravila načrt, ki bo zadovoljil Ruse, ni resen argument. To se preprosto ne bo zgodilo. Trump ni dovolj spreten, nima dovolj političnega kapitala, da bi to izpeljal.

Zato ne boste dobili sporazuma, ki bi ga Rusi sprejeli. To se bo rešilo na bojišču. Vsa te pogajanja se mi zdijo nesrečna, neumna, težko razumem, kaj si ljudje o tem mislijo,« je ocenil John Mearsheimer.

Na težavnost sklenitve mirovnega sporazuma pa vpliva tudi sama dinamika vojne: »Ruska vojska je danes v smislu velikosti in kakovosti precej mogočnejša bojna sila, kot je bila leta 2022. Torej, imeli ste takšno eskalacijo, eskalacijo v velikosti in kakovosti vojaških sil na obeh straneh. Imeli pa ste tudi eskalacijo ciljev obeh strani.

Rusi zdaj niso zadovoljni s sporazumom, ki je podoben sporazumu, ki je bil na mizi v Carigradu aprila 2022. Rusi razumejo, da hočejo vsaj te štiri oblasti plus Krim.

In bolj ko razmišljajo o tem, hočejo dodatne oblasti. In so pripravljeni storiti vse, da bi Ukrajino uničili in jo spremenili v nefunkcionalno državo. Ponovno, ta vojna je šla veliko dlje, kot je šla aprila 2022. Takrat bi lahko sklenili sporazum.

Ideja, da bi lahko zdaj enostavno sklenili sporazum, preprosto ni realna. Vi na Zahodu, mi na Zahodu, od leta 2022 vodimo veliko vojno proti Rusiji. Februarja bo minilo štiri leta.

To je kot prva svetovna vojna. To je ogromna vojna. Umik iz nje, sklenitev sporazuma bo resnično težko doseči. Saj veste, kako se je končala prva svetovna vojna. Ni se končala s sporazumom. Končala se je z umikom Nemcev. Bili so poraženi na bojišču.

Tukaj ste v podobni situaciji. Poleg tega, če se vrnem k svoji prvotni trditvi, dejstvo je, da ne priznavamo, da je to eksistencialna grožnja za Rusijo. Nismo pripravljeni gledati na to vojno skozi njihove oči in skleniti sporazuma, ki bi jim ustrezal.

Torej, ponovno, to se bo rešilo na bojišču. Končali boste z zamrznjenim konfliktom. In temu zamrznjenemu konfliktu bodo sledili strupeni politični odnosi med Rusijo na eni strani in Evropo in Združenimi državami na drugi. In obstaja velika možnost za prihodnje konflikte, prihodnje vojne, ker imate vsa ta žarišča, vključno z obnovitvijo vojne v Ukrajini,« je sklenil svoje napovedi John Mearsheimer.

Celoten pogovor si lahko ogledate na povezavi spodaj: