Šarčev tekoči trak odstopov – v četrto gre Samo

Komaj deset dni po tistem, ko je predsednik vlade Marjan Šarec sporočil, da okoljski minister Jure Leben zapušča vlado je dosedanji minister za zdravje Samo Fakin Šarca obvestil, da se njegovo zdravstveno stanje žal izboljšuje prepočasi in da zato odstopa z mesta ministra za zdravje.

To je seveda precej slaba novica za vlado, saj se bodo roki za spremembe v zdravstvu nujno znova prestavili v neznano prihodnost.

Zdravstveni resor pa je najbolj potreben reforme, kar je jasno pokazala tudi predvolilna kampanja, kjer so bila vprašanja povezana z zdravstvom visoko na programih vseh strank.

Težav je seveda veliko. Poleg največje – korupcije, ki se je zajedla v sam sistem – so odprti tudi problemi otroške srčne kirurgije, dolgih čakalnih dob, težav z organizacijo dela zaradi preobremenjenosti in pomanjkanja zdravnikov in medicinskih sester ter neprestani minusi na računih zdravstvenih zavodov.

Toda po manj kot šestih mesecih dela Šarčevo vlado tako zapušča še četrti minister in prvi, ki ga je predlagala v vlado LMŠ.

Pred ministrom Jutretom Lebnom iz SMC sta vlado zapustila tudi kohezijski minister Marko Bandelli iz stranke SAB ter minister za kulturo Dejan Prešiček iz vrst SD.

Državni zbor je medtem za novega ministra za kulturo že imenoval Zorana Pozniča, ki se je na delovno mesto – predlagal sam.

Razlogi za odstope so bili različni.

Marko Bandelli, minister brez listnice, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, zaradi »sporne komunikacije« z enim od županskih kandidatov v Komnu.

Nekdanji minister za kulturo Dejan Prešiček je odstopil konec januarja, po obtožbah o šikaniranju zaposlenih na ministrstvu, kar je zanikal, ter očitkih o uporabi službenega avtomobila za zasebne namene, kar je priznal.

Mesec dni zatem je odstopil tudi Jure Leben, minister za okolje in prostor, zaradi razkritih nepravilnosti glede naročila makete za drugi tir iz časa vlade Mira Cerarja, ko je kot državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo vodil ta projekt.

Izbran je bil napačen izvajalec, pogoje razpisa so določali kar pozneje izbrani izvajalci, vse skupaj pa je vodila celo zunanja agencija Futura. In na koncu je 8. marca, zaradi zdravstvenih razlogov, svoj odstop predsedniku vlade ponudil minister za zdravje Samo Fakin.

Odstop pa je ponudil prav v trenutku, ko bi po večmesečnih sestankih z različnimi sogovorniki moral ponuditi svoje rešitve za zaplete v zdravstvu.

Državni zbor zato čaka še imenovanje dveh novih ministrov, pri čemer se še vedno ne ve, kdo naj bi postal novi minister za okolje. Jure Leben je tudi šele pravkar predsedniku vlade tudi poslal svojo odstopno izjavo, šele po tem pa lahko Šarec o spremembi seznani DZ.

Predsednik vlade Marjan Šarec je tokrat zelo hitro predlagal tudi kandidata za novega ministra za zdravje to mesto naj bi prevzel Aleš Šabeder, sedanji generalni direktor UKC Ljubljana. To pa seveda pomeni, da bo brez vodstva ostal UKC Ljubljana – kar prav tako ni dobro.

Vlada Marjana Šarca tako z najnovejšim odstopom ministra za zdravje Sama Fakina po številu zamenjav ministrov v prvega pol leta (po štiri) na prvi pogled res v popolnosti sledi svojemu predhodniku (in sedanjemu zunanjemu ministru) Miru Cerarju.

Šarec je zaradi napak zamenjal tri ministre - vendar so bili vsi iz vrst drugih koalicijskih strank, in ne LMŠ. Enega pa bo sedaj moral zamenjati zaradi zdravstvenih razlogov.

Vendar so med zamenjavami Šarca in Cerarja tudi velike razlike, na kar smo že opozarjali.

Cerar je namreč v prvih šestih mesecih mandata moral zamenjati štiri ministre ali ministrice svoje vlade od tega tri od zaradi napak ali nezakonitosti (in le enega zaradi objektivnih razlogov), pri čemer so bili vsi zamenjani iz njegove stranke SMC.

Šarec pa je zaradi napak na enak način zamenjal tri ministre (in enega, Sama Fakina, zaradi objektivnih razlogov) - vendar so bili vsi iz vrst drugih koalicijskih strank, in ne LMŠ.

Še vedno je torej res, da je Cerar doslej zmeraj popravljal le lastne napačne kadrovske odločitve, medtem ko Šarec na izbor ostalih ministrov tudi zaradi manjše moči svoje stranke praviloma ni mogel vplivati in je v primeru ministrov Bandellija, Prešička in Lebna popravljal kadrovske napake partnerjev iz drugih koalicijskih strank.

Slovenski pregovor, da gre "v tretje rado" je v tem primeru pač potrebno nadgraditi. V četrto gre očitno Samo.