REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Na obzorju smrtonosni scenario? Kakšen je Trumpov načrt za EU, do katere že dolgo goji neprikrit prezir: »Uničil jo bo!«

Na obzorju smrtonosni scenario? Kakšen je Trumpov načrt za EU, do katere že dolgo goji neprikrit prezir: »Uničil jo bo!«Trump je v Evropski uniji našel ranljivo točko - krizo, ki je nastala zaradi umika ameriške podpore Ukrajini. Vir: Posnetek zaslona, X

Donald Trump je s trgovinsko vojno med svojim prvim predsedniškim mandatom poskušal najti vrzel v oklepu Evropske unije (EU), a mu ni uspelo. Zdaj pa je našel ranljivo točko: velika varnostna kriza, ki jo je povzročil umik podpore ZDA Ukrajini, razkriva potencialno smrtonosne razpoke v 27-članskem bloku.

Ameriški predsednik je dolgo gojil neprikrit prezir do EU, ki jo je označil za tvorbo, ki je bila »ustanovljena zato, da bi zajebali Združene države« ... in to so »dobro opravili«.

Za Trumpa je EU ob boku Svetovne trgovinske organizacije in Svetovne zdravstvene organizacije, ki ju je treba sankcionirati, ker sta izkoriščali Ameriko.

Sporočilo je jasno: Trump bo pustil EU, da shira ob strani, medtem ko bo z voditelji posamičnih držav igral na karto »deli in vladaj«. To ni bilo mogoče v trgovinski vojni med njegovim prvim mandatom, ko se je Evropa združila, da Američanom vrne udarec.

Toda zdaj delitve glede vojne v Ukrajini odpirajo eksistencialna vprašanja o enotnosti bloka.

Pritisk Trumpove administracije na EU, ki je od Bidnove administracije prevzela breme posredniške vojne proti Rusiji v Ukrajini povzroča krizo v bruseljskih institucijah.

EU kot blok skuša dokazati svojo pomembnost skupaj iz Unije z brexitom izločeno Veliko Britanijo, saj najhujši vojnohujskaški jastrebi, kot sta francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer, rinejo v ospredje, da bi si zagotovili sloves »rešitelja« Evrope.

Evropski svet, kjer naj bi nacionalni voditelji sprejemali glavne zunanjepolitične odločitve s soglasjem, je boleče izpostavljen kot preveč razdeljen, da bi se odzval na obseg nevihte, ki jo ustvarja Trump.

»Kriza seli težišče Evrope nazaj v posamezne države.

Vloga institucij v tem kontekstu je pomembna, vendar ni kritična.

Gre za novo ravnotežje in novo realnost, ki se ji morata prilagoditi najvišja uradnika EU - Ursula von der Leyen in António Costa,« je prepričan Mujtaba Rahman, generalni direktor za Evropo v raziskovalnem centru Eurasia Group.

Trump ne udriha po evropskem bloku le s tem, da se pogaja z Moskvo o miru v Ukrajini, s čemer razbija zahodno zavezništvo, saj so vodilni evropski politiki žejni tretje svetovne vojne, temveč tudi z neposrednim vmešavanjem v nacionalne politike.

Enako tako kot je večina voditeljev Evropske unije pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v ZDA nespametno javno podprla njegovo nasprotnico Kamalo Harris:

Tako zdaj tudi Trump odkrito podpira t. i. skrajno desne stranke v Nemčiji in Romuniji, ki se zavzemajo za mir v Evropi in sožitje z Rusi.

Bolj pesimistični opazovalci v Evropi trdijo, da je Trumpova administracija nagnjena k spodbujanju populističnih in nacionalističnih sil v Evropi, da bi pomagale uničiti EU.

In jo potegniti nazaj v veliko bolj ohlapno konfederacijo držav, ki bi bila vse bolj odvisna od ZDA.

Tokrat Trump ni pripravljen sodelovati z uradniki EU. Od vseh voditeljev EU sta si dober položaj v Washingtonu zagotovila le italijanska premierka Giorgia Meloni in madžarski premier Viktor Orbán.

Ko je visoki predstavnik EU za trgovino Maroš Šefčovič januarja odšel v Washington, ne le, da se je vrnil praznih rok, ampak je teden dni po vrnitvi izvedel, da se stvari lahko še poslabšajo od prvotne grožnje z vzajemnimi carinami.

Izkazalo se je, da je Trump nameraval uvesti 25-odstotne carine na ves uvoz iz EU, ne oziraje se na ponudbe, ki jih je pripravil Šefčovič, da bi se izognil trgovinski vojni, vključno z nakupom več pregrešno dragega ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina in znižanjem lastnih avtomobilskih carin, da bi ustrezale ameriškim.

Kar zadeva visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas, se z ameriškim kolegom Marcom Rubiom sploh ni imela priložnosti srečati.

Kallasova je prispela v Washington na dogovorjeno snidenje, samo da bi ponižana do obisti izvedela, da se Rubio ne bo mogel srečati z njo zaradi »težav z urnikom.«

V tej novi dobi pomerjanja moči se bodo uradniki EU, ki nadzorujejo finance, morda odrezali bolje kot drugi, katerih vloga je manj jasno opredeljena.

Na splošnih volitvah neizvoljeni Ursuli von der Leyen, katere Komisija upravlja ogromen proračun EU in nadzira trgovino ter protimonopolno politiko, bo najbrž uspelo pritegniti Trumpovo pozornost.

Ko bo začela svojo trgovinsko vojno, bodo vplivneži v Bruslju uvedli carine na ameriški burbon, kavbojke in motorna kolesa.

In Evropska komisija von der Leynove je tista, ki lahko še zaostri odnose s Trumpovo administracijo s še hujšo cenzuro medijev in svobode govora na evropski celini.

Ter napadom na ameriške tehnološke velikane z več milijardami dolarjev kazni.

Drugi visoki evrokrati z manj oprijemljivo močjo, kot sta predsednik Sveta António Costa ali že omenjena Kallasova, se bodo morali boriti za to, da bi jih Američani sploh upoštevali.

»Ves čas poslušamo, da EU ni vplivna.

Toda če nas Trump in Vladimir Putin identificirata kot svojega sovražnika, je to verjetno zato, ker na koncu morda res nekaj štejemo,« je s kančkom negotovosti za Politico povedal en evropski diplomat.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke