REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Propad načrta o obrambi EU: Spopad zaradi nakupov orožja, Macron udaril po Berlinu

Propad načrta o obrambi EU: Spopad zaradi nakupov orožja, Macron udaril po BerlinuMedtem ko si EU prizadeva povečati svoje obrambne zmogljivosti, prestrašena zaradi Trumpove nove politike, nesoglasja glede porabe sredstev in vloge držav zunaj bloka grozijo, da bodo upočasnila in celo blokirala ambiciozen načrt financiranja, opozarja FT. Vir: Posnetek zaslona, X

Predlagana injekcija v višini 150 milijard evrov v obrambno industrijo EU je postala nova točka spora v dolgotrajni bitki med Francijo in Nemčijo glede ponovnega oboroževanja celine in vprašanja, ali naj vključi tudi države zunaj bloka sedemindvajseterice.

Prestrašena zaradi groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo razglasil konec ameriške zaščite, se je Evropa zavezala, da bo drastično povečala izdatke za obrambo in izboljšala svoje domače zmogljivosti, ki slabijo od hladne vojne.

Evropska komisija je prejšnji teden predlagala zbiranje 150 milijard evrov, ki bi jih posodili državam članicam za povečanje vojaške proizvodnje.

Čeprav je zamisel prejela soglasno politično podporo, se podrobnosti še preigravajo, z intenzivnim lobiranjem o tem, ali bi lahko sredstva uporabili za nakup orožja, proizvedenega zunaj Evropske unije.

Med vrhom EU konec prejšnjega tedna je več voditeljev, vključno s še vedno aktualnim nemškim kanclerjem Olafom Scholzem, dejalo, da bi morala biti pobuda odprta tudi za partnerje zunaj EU.

»Za nas je zelo pomembno, da so projekti, ki jih lahko podprejo ti skladi, odprti za države, ki niso del Evropske unije, a tesno sodelujejo, kot so Velika Britanija, Norveška, Švica ali Turčija,« je dejal Scholz, poroča Financial Times.

Je pa francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se zavzema za krepitev evropske avtonomije in spodbujanje domače industrijske proizvodnje, dejal, da »poraba ne sme biti namenjena opremi, ki je spet neevropska«.

Macron je glede vrzeli v ključnih zmogljivostih Evrope – vključno z zračno obrambo, napadi na velike razdalje, obveščevalnimi podatki, izvidovanjem in ciljanjem – dejal, da mora biti »metoda identificirati najboljše podjetnike in podjetja, ki jih imamo«.

Povedal je tudi, da bo vsaka država članica EU pozvana, naj ponovno preuči naročila, da bi ugotovila, ali se lahko evropska proizvodnja prednostno uporablja.

Diplomati v Bruslju so zaskrbljeni, da bi pobudo v vrednosti 150 milijard evrov lahko onemogočili isti argumenti, ki so za več kot eno leto odložili dogovor o programu evropske obrambne industrije, skladu za nepovratna sredstva v višini 1,5 milijarde evrov.

Prizadevanja za njegovo uveljavitev so zastala to zimo, potem ko je Pariz zahteval omejitev glede tega, kolikšen odstotek sredstev se lahko porabi za komponente zunaj EU, kot tudi prepoved izdelkov z zaščito intelektualne lastnine iz tretjih držav.

Visokim uradnikom Evropske komisije, ki so bili zadolženi za pripravo podrobnega predloga v naslednjih desetih dneh, je bilo naročeno, naj tesno sodelujejo s Parizom, Berlinom in drugimi prestolnicami, da bi se zagotovilo, da predlog ne bo blokiran, ko bo na voljo za sprejetje v državah članicah.

»Na tem vprašanju je treba veliko delati.

Pred tednom dni (predlog) sploh ni obstajal, zdaj pa mora biti pripravljen v manj kot dveh tednih.

Treba bo sprejeti kompromise,« je dejal visok uradnik EU.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da bodo posojila namenjena sedmim ključnim vojaškim zmogljivostim, vključno z zračno in raketno obrambo, topništvom in brezpilotnimi letali, kar bi državam članicam pomagalo združiti njihove zahteve in kupovati skupaj.

Dodala je še, da bo del sredstev namenjen za »nujno vojaško opremo za Ukrajino«.

Poljska vlada, ki trenutno predseduje EU in vodi ministrska srečanja bloka, bo pod pritiskom, da doseže hiter dogovor.

Pobudo je mogoče potrditi z večino glasov 27 držav članic, vendar je podpora Francije ključnega pomena, celo če je lahko preglasovana - kot je pokazal precedens EDIF.

»Zdaj smo na stopnji, ko je treba stvari rešiti hitro, ne pa popolno.

Toda če je obstajal odpor, da bi kljub nasprotovanju Francije sprejme predlog za porabo 1,5 milijarde evrov, kako po tem lahko pričakujemo, da bomo šli skozi s 150 milijardami evrov?«, je pomenljivo vprašal diplomat EU, ki sodeluje v pogajanjih.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke